Franja

error -ōris, m (errāre)

I.

1. blodenje, blodnja: Auct. b. Afr., ad quos Ceres in suo errore venisse dicitur Ci., error ac dissipatio civium Ci., Latona ex longo errore confugit Delum Ci. po dolgi blodnji, dic, Aenea, errores tuos V., palantes error certo de tramite pellit H., longo iactati errore Sen. ph., vagus hos ibi fixerat error Val. Fl.; hic a principiis est omnibus error Lucr. (o atomih); z objektnim gen.: pelagi erroribus actus V. po morju.

2. met.
a) konkr. blodnjak: (Labyrinthi) inremeabilis (inextricabilis) error V.
b) ovinek, zavoj: amnes in mare deducunt fessas erroribus undas O. utrujene po ovinkih, po dogem teku, per amnis flexus errorem volvens L. ovinkasto, Daedalus implet errore vias O. naredi pota, polna ovinkov, errores ferae Sil. skrivališča.

3. pren. omahovanje, negotovost, dvom(ljivost): meo est error animo Pl., animi incerto fluitans errore vagaris Lucr., horum me causa latebat, cum sic errores abstulit illa meos O., diffugiunt, quo quemque agit error O. = razprše se na vse strani, castra nihil aucta errorem faciebant L. je begal; z disjunktivnim vprašanjem: error, Papiriusne … an … L.

— II.

1. zabloda, zgrešitev (prave poti): ex errore in viam me reduxit Pl. s krivega pota, neque nos huc appulit error O.; z objektnim gen.: errore viae acti O., errore viarum L.; occ.: napačen (zgrešen) strel: iaculum detulit error in Idan O., error non est in hasta O. sulica nikdar ne zgreši cilja.

2. pren. zmota, pomota, prevara: erroris … ego illos et dementiae complebo Pl., insipientis est in errore perseverare Ci., in tantis tenebris erroris Ci. v tako veliki zmoti, errorem alicui eripere Ci., demere H., tollere Ci., deponere Ci., comperire, ferre Cu., remota erroris nebula Iuv., errorem detegere, corrigere Suet.; pesn.: aliquis latet error V. prevara (sleparija) se skriva, docebo, quo virtus, quo ferat error H. (virtus = pravo spoznavanje umetnosti, error = nevednost); s subjektnim gen.: obrepsisti ad honores errore hominum Ci., error senatūs Ci., insidiatoris L.; z objektnim gen.: in verborum errore versari Ci., nominis errore servatus est Ci. po pomoti v imenu, error veterum locorum V., error Graiarum iubarum V. pomota glede griv na čeladah, veri errore T.; occ.
a) blodna (blazna) misel: di meliora piis erroremque hostibus illum (sc. duint) V., fanaticus error H.
b) ljubezenska blodnja: ut me malus abstulit error! V., animi resanuit error O., quoniam novus incĭdit error Pr.; pl.: errores (naspr. concessi amores) Ap.
c) bojazen, strah: diffugiunt Tyrii, quo quemque agit error O.

3. met. zmota, pomota kot dejanje, spregled, napaka: solet bono viro error obici Ci., non possum utriusque vestrum errorem reticere Ci., cuius (ducis) errore eo esset deducta illa multitudo N.; occ.
a) (moralna) zmota, zabloda, pregrešek: errorem misero detrahe O., insontes errore luit Val. Fl., vitia atque errores exuit omnes Iuv., iuvenili errore Suet.
b) hiba v govoru, govorna hiba, jezikovna hiba: Q. (I, 5, 47).

4.

esej samostalnik
1. (literarno delo) ▸ esszéV slovenščini je objavil osem zbirk esejev in šest pesniških zbirk. ▸ Szlovén nyelven nyolc esszégyűjteményt és hat verseskötetet jelentetett meg.

2. šolstvo (pisni izdelek) ▸ esszéZ esejem iz materinščine se 5. maja začenja spomladanski del splošne mature. ▸ Május 5-én kezdődik az általános érettségi tavaszi vizsgaidőszaka az anyanyelvi esszével.
Povezane iztočnice: razpravljalni esej, interpretativni esej, maturitetni esej

eskónt ekonomija discount; rediscount; discount rate

5% eskónt a 5 per cent discount
gotovinski eskónt cash discount
odobriti eskónt to allow a discount
zvišati eskónt to increase (ali to raise) the discount
znižati eskónt to cut (ali to lower) the discount

estar* biti, stanovati, nahajati se, počutiti se; tikati se, zadevati; pristojati; razumeti

estar en casa biti doma
estar bueno (bien) dobro se počutiti
estar mal slabo se počutiti
estoy mejor bolje mi gre
¿cómo está V.? ¿qué tal está V.? kako se imate?
estar a sus anchas prijetno se počutiti
estar a oscuras niti pojma ne imeti (o)
estar de más, estar de sobra biti odveč(en)
¡está bien! že dobro! bomo že videli!
estar verde biti nezrel
estar de ver biti zanimiv
eso le está a él to je njegova stvar, to se njega tiče
¡está de Dios! to je v božjih rokah
el traje le está bien obleka mu dobro pristoja
¿está V.? razumete? ste razumeli?
ya estoy zdaj razumem, sedaj mi je jasno!; sem že gotov
¿estamos? smo razumeli? ali nimam prav?
¡ya está! gotovo! končano!
¡está la comida! jed je servirana!
estar leyendo (v tem trenutku) brati
estar agonizando umirati
la coche tiene que estar llegando avto mora vsak hip priti
¡lo estoy viendo! to je jasno!
está probado dokazano je
el alumno está examinado učenec je (že) izprašan
estar acostado ležati
estar derecho, estar de pie stati (stojim)
estar sentado sedeti
las patatas están a tres pesetas krompir je po tri pesete
las dos están a caer ura bo vsak čas bila dve
estar a matar (con) biti v smrtnem sovraštvu (z)
estar a todo na vse paziti, vso odgovornost prevzeti
estar a punto biti pripravljen, biti gotov (jed)
estamos a tiempo imamo (ravno) še čas
estoy con él stanujem pri njem
enseguida estoy con V. takoj sem Vam na voljo! le malo potrpljenja, prosim!
estoy mal con él skregan sem z njim
estoy con fiebre imam vročino
estar con las manos vacías sem brez dela
estar de partida biti pripravljen za odhod
estar de viaje biti na potovanju
estar de aprendiz bili vajenec
estar de parto biti na porodu
estar de 5 meses biti v 5. mesecu (nosečnosti)
estar de pega smolo imeti
estar de suerte srečo imeti
estar de luto žalovati
estar en todo vse vedeti
estar en sí biti pri sebi, biti pri (zdravi) pameti
estoy en eso (en esto) resno mislim na to, uvidim to
estar para morir umirati
estoy para marcharme nameravam odpotovati
no estoy para bromas nisem razpoložen za šale, ne poznam šale
estar por alg. držati s kom
estoy por decir que skoraj bi rekel, da ...
está por ver bomo (šele) videli, to (še) ni gotovo
estar sin blanca imeti prazne žepe
estar sobre sí obvladati se; oprezen biti
estar sobre uno (neprestano) siliti v koga
estar sobre aviso oprezen biti, varovati se
está que brama besen je
estarse con los brazos cruzados stati prekrižanih rok
estarse muriendo umirati
¡estáte quieto! bodi miren! mir!

exorior -orīrī -ortus sum

1. vzdigniti se, vstati: omnes exorti L., exorti repente insidiatores L.; occ. (o zvezdah) iziti, vziti, vzhajati: Pac. fr., Hyg., Plin., Amm., Ambr., post solstitium Canicula exoritur Ci., sol exoriens V., it portis iubare (= sole) exorto iuventus V. po sončnem vzhodu, exoriens annus Tib.; od tod subst. pt. pr. exoriēns -entis, m (sc. sol) vzhajajoče sonce, jutro: Pr. (III, 5, 27); met. stran, kjer sonce vzhaja, vzhod: Varr., Col.

2. pren.
a) vzdigniti se, vsta(ja)ti = nastopiti (nastopati), pojaviti (pojavljati) se, (po)kazati se: repentinus Sulla nobis exoritur Ci., siquis ex his populis sit exortus, qui … Ci., sic anuli beneficio (Gyges) exortus est rex Lydiae Ci. je postal kralj, exortus est servus, qui eum accuset Ci., exoriare aliquis nostris ex ossibus ultor V.; pren. (o abstr.): exoritur illa defensio Ci., exoritur Antipatri ratio ex altera parte Ci. na drugi strani je vstal Antipater s svojim mnenjem, exoritur peculiare edictum repentinum Ci. je izšlo, subito exorta est nefaria Catonis promulgatio Ci. ep., exoritur nova inmanitas, maledictum, crimen Ci., lex adversus eos, qui vim commiserint Iust.
b) iz kake nesreče tako rekoč vzdigniti se = zopet oddahniti si, zopet oživeti: ego nunc paulum exorior Ci. ep.
c) na dan priti (prihajati), izvirati: e terra exorta repente arbusta Lucr., amnis … exoriens penitus media ab regione diei Lucr., Indus ex Paropamiso monte exortus Mel.; pren. nasta(ja)ti, posta(ja)ti, prihajati, (po)roditi se: exorti utero dolores Pl., a Myrrhina haec sunt exorta Ter., amor exoriatur necesse est Ci., repente exorta est mulieris libido Ci. je vzplamtela, honestum, quod ex virtute exoritur Ci., exortam flammam restinguere Ci. ogenj, ki je vzplamenel, flamma repente e silvis undique exorta Suet., exoritur trepidos inter discordia civīs V., exoritur ingens per litora fletus V., exoritur clamorque virûm clangorque tubarum V., exoritur clamor, gaudium S., exoritur fama alicuius rei ali de aliqua re ali z ACI L. govorica nastane.

Opomba: Obl. po 3. konjugaciji: exorĭtur Lucr., V., O., exoreretur Lucr., Fr., exorerentur Lucr., L., imp.: exorĕre Ter.

exūstiō -ōnis, f (exūrere)

1. požig(anje), sežig(anje), zažig(anje), gorenje: Hier., exustiones terrarum Ci., exustio amphitheatri Lamp.

2. pripeka: solis Plin., Cael.

3. pren. vnetost: Plin. (XVIII, 1, 5).

facile [fasil] adjectif lahek, netežaven, lahkoten; neprisiljen, naraven; znosen; priljuden, dobrodušen, popustljiv; (ženska) površen, labkomiseln; (otrok) ubogljiv, pokoren; (slog) gladek, okreten

facile comme bonjour zelo lahek
cette voiture est facile à conduire ta avto je lahko šofirati
facile à manier pripraven, ročen; lahek za upravljanje
il est facile à vivre z njim je lahko živeti
il est facile de faire cela to je lahko napraviti
il est trop facile avec ses enfants premehek, preveč popustljiv je s svojimi otroki
avoir la vie facile imeti lepo življenje (obilo denarja)
avoir l'argent facile biti vedno pripravljen plačevati
avoir les larmes faciles za vsako stvar se cmeriti
(familier) il y a bien 5 kilomètres facile jusqu'à la ville najmanj 5 km je do mesta

faltar manjkati, primanjkovati; izostati; potreben biti; nehati, h koncu iti; ne več živeti, mrtev biti; odpovedati (o orožju); pregrešiti se

faltar a alg. pregrešiti se zoper koga, spozabiti se nad kom; sramotno s kom ravnati
faltar a la ley pregrešiti se zoper zakon
faltar a su obligación ne izpolniti svoje dolžnosti
faltar a la palabra (promesa) ne držati svoje besede (obljube)
faltar a una reunión izostati od seje
faltar a la verdad lagati, prikrivati resnico
falta de Ljubljana desde hace 5 años že 5 let je odsoten iz Ljubljane
faltar del mundo umreti
falta saber si viene sedaj je vprašanje, če pride
Juan me faltó Ivan se je nedostojno vedel proti meni
ha faltado gravemente težko se je pregrešil
no faltaba quien dijese que... marsikdo je (celó) rekel, da ...
no faltaré en dárselo gotovo mu bom to dal
¡no faltaba más! še tega bi se manjkalo! ni govora o tem!
le faltaron fuerzas moči so mu odpovedale

Februārius (februarius, na napisih včasih febrarius) 3 (februus, februo)

1. (sc. mensis) februar = „mesec očiščevanja“; 15. februarja so namreč Rimljani praznovali praznik očiščevanja (februa). V času republike do decemvirov (450 pr. Kr.) je bil zadnji mesec rimskega leta, od tedaj naprej drugi: duodecimus enim mensis fuit Februarius Varr. posterior, ut idem dicunt scriptores, ab diis inferis Februarius appellatus Varr., ego magis arbitror Februarium a die februato, quod tum februatur populus, id est lupercis nudis lustratur antiquum oppidum Palatinum gregibus humanis cinctum Varr., qui tametsi mensem Februarium et consulum designatorum nomen exspectant Ci., sed mensem credo extremum anni, ut veteres Februarium, sic hic Decembrem sequebatur Ci., nisi Februario mense aspirabit in curiam? Ci., Ianuario, Februario provinciam non habebit: … Ci. neque mense Februario toto nisi perfectis aut reiectis legationibus Ci. ep., Quirinalia mense Februario dies, quo Quirini fiunt sacra P. F.

2. februarski, februarjev: Nonae (5. februar), Kalendae, Idus (13. februar) Varr., Plin., Ci.

flexus² -ūs, m (flectere)

I. med.

1. ovinek, zavoj, krivina, zavinek, obrat, pregib: Plin., Q., fluminis, cervicis O., labyrinthei flexūs Cat., (aures) … duros habent introitus multisque cum flexibus Ci., fl. viae, flexūs vallium L., fl. oculorum Sen. ph., flexu modico (litus) sinum facit Cu., Rhenus modico flexu in occidentem versus T.; pesn.: flexu sinuoso elabitur Anguis V. zakrivljena (vijoča se) v mnogih vijugah.

2. metaf.
a) preobrat: flexūs rerum publicarum (v ustavi) Ci.
b) kot ret. t. t. α) menjava, spreminjanje glasu (modulacija): vocis Q., qui flexus deceat miserationem Q., citharoedi simul et sono vocis et plurimis flexibus serviunt Q. β) zahod, oddaljitev, odstop od glavne stvari: haec recta (prosti stavki) et in nullos flexus recedentia Q. ki nič ne zaidejo.

3. occ.
a) nagib na stran, izogib(anje) telesa: qui cursu parum valent, flexu eludunt Q.
b) ovinek poti (ceste), stranska pot, okljuk(a), okoliš, zapotje: in quo flexus est ad iter Arpinas Ci., notis flexibus praecurrit ad alium xystum Ph., flexu Armeniam petivit T., eo flexu itineris ire iubet, quo Viennam vitarent T.
c) obračališče = lok, v katerem so morali dirkači v cirkusu voziti okrog cilja (meta); od tod pesn. pren. (o stremljenju za nravno dovršenostjo): metae qua mollis flexus et unde Pers. kod je rahli obrat okrog cilja in odkod.

4. meton. preobrat: fl. aetatis (mladosti, življenja) Ci., brumales flexūs Lucr., autumni flexu T. ko se je jesen že koncu bližala, v pozni jeseni. —

II. pass.

1. upognjenost, krivost, zakrivljenost, kodranje, skodranost: fl. fistulae Cels., ossa patiuntur flexūs O. se dajo upogniti (kriviti), centum flexibus apti (capilli) O., fl. capillorum Q.

2. metaf.
a) kot gram. t. t. pregibanje besed ali pa njih (etim.) izvajanje: Q. (1, 6, 15).
b) kot ret. t. t. obrat v govoru: Q. (5, 13, 2).

folliculus -ī, m (demin. follis)

1. usnjena vrečica, mošnja, usnjat meh: f. lupinus Corn. meh iz volčje kože (v katerega so vtikali morilce svojih očetov in mater), ut … eques folliculis in castra ab Arpis frumentum veheret L.

2. occ.
a) mehur = žoga, balonček: ad pilam folliculumque transire Suet.
b) kovaški meh: aerarius ali artis aerariae Cael.
c) meh ali mešič žuželk: Lucr. (5, 803).
č) kot medic. t. t. α) ventris atque intestinorum folliculi Cael. β) sečni mehur: Cael. γ) modnik: Cael., celoten termin: f. genitalis Cael.

3. metaf.
a) kožica, mešiček, strok (o sadju, žitu): Varr., Petr., Sen. ph., Col. idr.
b) (o člov. telesu) ogrinjalo, odevalo (duše): Luc. ap. Non., Arn.

fornix -icis, m (prim. fīrmus, ferē, frētus)

1. oblok, svod, lok, pri pesnikih v tem splošnem pomenu: fornices caeli Enn. ap. Varr. nebesni oblok (svod), alti fornices saxi V. oblokana duplina (špilja); sicer večinoma kot zidarski t. t.: f. parietis Ci., camera lapideis fornicibus vincta S. kamenit svod, pilis pontis fornices imponere L. mostne obloke, „okna“, fornices aedificiorum Plin.

2. occ.
a) svodni oblok, obokan dohod: duos fornices in foro boario fecit L.
b) slavolok: Verris fornix in foro Syracusis est Ci., Fabium (Fabianum, Fabii) ad fornicem Ci. pri Fabijevem slavoloku (gl. Fabius 10).
c) krita pot: L. (44, 11, 5 in 8).
č) obokana vrata za udar na sovražnika: fornices in muro erant apti ad excurrendum L.
d) podzemeljska votlina kot javna hiša (hotnišnica), kletna beznica: H., Sen. ph., Petr., Iuv., Mart., Isid.; metaf. o moškem, ki se predaja v nečistovanje: Suet.

fránk (denarna enota) franc

kovanec za 5 fránkov a five-franc piece

fúnt (angleški denar) pound (sterling); (teža, utež, 453,59 g) pound

fúnt šterling pound sterling
bankovec za 5 fúntov a five-pound note
plačati 20 penijev za fúnt to pay twenty pence in the pound
prodajati na fúnte (teža) to sell by the pound
maslo stane devetdeset penijev fúnt the butter costs ninety pence a pound

fūrtum -ī, n (fūr)

I.

1. tatvina, kraja, kradež: Ter., Ca. ap. Gell., in furto comprehensus C., cum in manifestissimo furto teneare Ci. si bil zasačen, furtum facere Pl., Q., Tab. XII. ap. Gell. et ap. Macr. ali furta facere Icti. tatvino izvršiti, ukrasti, ille medicus domi furtum fecit Ci., alicuius rei furtum facere Ci. kaj ukrasti, alicui furtum facere Icti. koga okrasti; furtum facere tudi o književni kraji: Tert. foedera solvere furto (= raptu, sc. Helenae) V., te canam … callidum quidquid placuit iocoso condere furto H.; pogosto v gen. criminis: furti damnari Ci., L. Caleno furti delatus es Ci., cum servis habiti furti agit Ci., furti reus Q., furti teneri Dig.

2. meton. tatvina = ukradeno blago: custodes furtorum Ci. furta deportare, f. exportare, f. reddere Ci., navis onusta furtis Ci., ea furta cum quaestore suo communicavit Ci., puer … dum furta ligurrit H., furta nati, iuvencum O., furtum profiteri Ps.-Q. ukradeno blago v carinarni napovedati, vrednost ukradenega blaga v car. napovedati. —

II. metaf.

1. skrivno počenjanje, početje, dejanje, skrivnost: furto laetatus inani V., furtum facere Mart. (5, 50, 5) skrivaj obedovati; od tod adv. abl. furto skrivaj, na skrivnem: non ego sum furto tibi cognita O., latebras petunt et parere furto cupiunt Plin.

2. occ.
a) skrivna ljubezen, skrivno ljubkovanje: Cat., Pr., Tib., Sil., dulcia furta V., O., Iuppiter, „hoc certe coniunx furtum mea nesciet“ inquit O., Iuno iam norat furta mariti O., furta tori furtique locum ministravit O. skrivno prešuštvo in njegov kraj.
b) skrivna zvijača, sleparstvo, prevara (= lest), lopovščina; v pl. tudi spletke, kovarstvo: haec omnia furtorum improbissimorum sunt vocabula Ci., neque ego hanc abscondere furto speravi … fugam V., supposta furto Pasiphaē V. zvijačno, quis enim deprendere possit furta Iovis? O., Autolycus furtum ingeniosus ad omne O.
c) vojna zvijača, vojna prevara (= lest): haud furto melior, sed fortibus armis V., hostis ultimam spem furto insidiarum temptans L., parva furta per occasionem teptantes L., furta belli S. fr., V., furtis incautum decipit hostem O., furto, non proelio opus esse Cu., furtum armorum Sil. ali bellorum Front., Amm.
č) skrivna (tajna) pretveza, tajni izgovor: cessationis Q. Ci. ap. Ci. ep.

gaudium -iī, n (gaudēre)

1. veselje (v srcu), notranja radost (ki jo človek čuti, medtem ko je laetitia veselost, ki se kaže na zunaj): prae gaudio ubi sim nescio TER. od veselja, v enakem pomenu tudi samo gaudio: gaudio lacrumare, triumphare CI., gaudio exsultare CI. ali exilire Q. CI., SUET. alicui manant gaudio lacrimae L., tacitum continere gaudium non potuerunt, quin ... L., legatio, quae gaudio fungeretur T. (= cui mandatum erat, ut gaudium testaretur et congratuletur, sc. Vitellio); s subjektnim gen.: vetera populi Rom. gaudia CI.; z objektnim gen. (nad čim, zaradi česa): g. periculosi saltus superati L. veselje nad tem, da je ... premagal (prekoračil) ... gorovje, gaudia spectatae formae O. da je videl ..., gaudia necis O., gaudium consurgendi T., libertatis novae FL.; gaudium konkr. = razodevanje veselja (radosti): plebes gaudium atque laetitiam agitabat S. je kazalo svoje veselje z glasnim vriskanjem; še pogosteje v tem pomenu pl. gaudia: quibus gaudiis exsultabis! CI., feminarum praecipue et gaudia insignia erant et luctus L.; metaf. veselje, radost stvari in neživih subj.: flos est gaudium arborum PLIN., adamas opum g. PLIN.

2. evfem. slast, nasladnost, mesena poželjivost, pohotnost, razkošje: TIB., PR., VAL. FL., dediti corporis gaudiis S., mutuaque insinuent inter se gaudia uterque LUCR., cui donet inpermissa ... gaudia H., pestiferum hinc abstulit gaudium L., gaudia Veneris capere (sumere, ferre občutiti) O.

3. meton. predmet veselja, predmet radosti
a) (o osebah, večinoma v pl. z edninskim pomenom) slast, ljubljenec, ljubimec: PH., PETR., dum sequeris Clytium infelix, nova gaudia, Cydon V., nec ferre videt sua gaudia ventos V., fugiunt tua gaudia O., falsis attingere gaudia palmis PR.
b) (o stvareh) vesela vest: cognito repente insperato gaudio GELL.

Opomba: Pesniki pogosto uporabljajo pl. v edninskem pomenu, daktilski, zlasti V., iz metričnih razlogov poseb. v 5. heksametrovi stopici.

Gelliās -ae, m Gélias, bogat, darežljiv in domoljuben Agrigentčan v 5. stoletju pred Kr.: VAL. MAX.

gimnastika samostalnik
1. (šport) ▸ torna, gimnasztikaPovezane iztočnice: orodna gimnastika, ritmična gimnastika, športna gimnastika, športnoritmična gimnastika

2. (telovadba) ▸ gimnasztika, tornaPo teku naj sledi še 5 od 10 minut gimnastike oz. razteznih vaj. ▸ A futás után következzen még 5–20 perc gimnasztika, illetve nyújtás.
Povezane iztočnice: korektivna gimnastika, ortopedska gimnastika, očesna gimnastika, terapevtska gimnastika, vodna gimnastika

glás voz f (pl voces) ; (pri volitvah) voto m

na ves glas a voz en cuello (ali en grito)
glas ljudstva voz del pueblo
glas vesti voz de la conciencia
odločilen glas voto m decisivo
posvetovalni glas voz consultiva, voz sin voto
sprejet z večino glasov aprobado por mayoría de votos
srebrn glas voz argentina
enakost glasov igualdad de votos
neveljaven glas voto nulo, voto en blanco
oddani glasovi número m de votos
s 5 glasovi večine con una mayoría de cinco votos, por cinco votos de mayoría
z 20 glasovi proti 15, z 10 vzdržanimi glasovi por veinte votos contra quince, con diez abstenciones
10 glasov (oddanih) za koga, proti komu diez votos (emitidos) a favor, en contra de alg
števec glasov escrutador m
na dobrem (slabem) glasu bien (mal) reputado
biti na dobrem glasu gozar de buena reputación
biti na najboljšem glasu tener la mejor reputación
dobiti 10 glasov obtener diez votos
dobiti večino oddanih glasov obtener mayoría de votos
oddati svoj glas (pri volitvah) depositar el voto, votar
oddati glas za, proti votar por, contra
péti prvi glas llevar la voz cantante
povzdigniti (svoj) glas alzar (ali levantar) la voz
(pre)šteti glasove contar los votos, hacer el escrutinio
spraviti koga na slab glas poner mala voz a alg
glas mu je zastal se le anudó la voz
zbrati glasove recoger los votos

globòk profundo, hondo

jezero je 5 m globoko el lago tiene cinco metros de profundidad
globok krožnik plato m hondo (ali sopero)
globoko pretresen hondamente conmovido
globok sneg nieve f alta
globoko spanje sueño m profundo
globoko spoštovanje reverencia f profunda
v globokem žalovanju (o obleki) de luto riguroso
globoka tišina silencio m absoluto
tičati globoko v dolgovih estar lleno de deudas; fam estar entrampado hasta cejas