Franja

accordéoniste [-deɔnist] masculin, féminin harmonikar, -rka; oseba, ki igra na harmoniko

agōn -ōnis, acc. sg. -ōna, acc. pl. -ōnas, m (gr. ἀγών) bojna igra, tekmovalni boj, tekmovanje v raznih panogah pri gr. slavnostih, od Neronovega časa običajno tudi v Rimu (čisto lat. certamen): Plin. iun., Suet.; pren. preg.: nunc demum agon est Suet. šele velja.

ajedrez (množina: -ces) moški spol šah, šahovska igra; šahovnica

juego de ajedrez šahovska igra
tablero de ajedrez šahovnica

ájnc m (nj. Eins) žarg. hazardna igra

alabardato

A) agg.

1. oborožen s helebardo

2. helebarden, podoben helebardi

3. ki igra pri Triestini (nogometno moštvo)

B) m šport igralec Triestine (nogometnega moštva)

ālea -ae, f

1. kocka: iacta alea est (znameniti Cezarjev izrek, ko se je po dolgem obotavljanju odločil prekoračiti Rubikon) Suet., iudice fortunā cadat alea Petr.

2. met. kockanje, potem sploh igra na (slepo) srečo, slepa igra (lex Titia et Publicia et Cornelia je prepovedovala vsako tako igranje razen meseca decembra ob saturnalijah): aleā ludere Ci., H. idr. (šele poklas. aleam ludere Suet., Iuv., Dig.) kocke metati, kockati, in aleā ludere aliquid Dig. kockati za kaj, scriptae, quibus aleă luditur, artes O., si luditur aleă pernox Iuv., provocare aliquem in aleam, ut ludat Pl., aleae ludendae causā Icti., id, quod in alea lusum est Icti. kar se je pri slepi igri (pri igri na srečo) izgubilo, quod in alea perdiderat Ci., in lustris, popinis, alea, vino tempus consumere Ci., qui pecuniam... aleā absumpsit Sen. ph., de alea condemnatus ali lege, quae de alea est, condemnatus Ci. obsojen kot igralec na srečo, quantum aleā quaesierit Plin. je dobil, aleam exercere T. vneto kocke metati, aleae indulgere, aleā se oblectare, prosperiore alea uti Suet., lusus aleae Suet.

3. pren. drzen (nevaren) poskus ali dejanje, drzno početje, pogum, nevarnost, negotovost izida, slepa sreča, naključje, slučaj: Varr. idr., periculosae plenum opus aleae H., alea quaedam inest hostiis deligendis Ci., in dubiam imperii servitiique aleam ire L. poskusiti negotovo igro za..., alea tanti casūs, filios in aleam eius casūs non committere L., alea belli L., fati Lucan., aleam subire Col., aleam adire Sen. ph., M. Tullius extra omnem ingenii aleam positus Plin. o čigar duhovitosti ni niti najmanj podvomiti, ancipitis machinae subire aleam Ap., (quasi) aleam emere Icti. na (slepo) srečo kupiti kaj.

àlka ž, ȃlka ž (t. halka, ar.)
1. tolkalo na vratih: pokucati -om na vratima
2. viteška igra v Sinju: Sinjska alka

amphibology [æmfibɔ́lədži] samostalnik
dvoumnost; besedna igra

apertura f

1. odprtje, odprtost, odprtina:
apertura di una porta vratna odprtina

2. odprtina, razpoka:
un'apertura naturale del monte naravna razpoka v hribu

3. odprtina, razpon, odprtost:
apertura alare razpon kril
apertura di intelletto pren. odprtost, sprejemljivost za nove izkušnje

4. otvoritev, odprtje:
apertura di un negozio, di un gioco, della caccia otvoritev trgovine, igre, lova (lovske sezone)
apertura di credito odpiranje kredita
apertura di una mostra odprtje razstave
apertura dell'anno accademico otvoritev akademskega leta

5. pren. polit. odpiranje:
apertura a sinistra, a destra odpiranje v levo, v desno

6. fiz. apertura, premer odprtine:
apertura angolare aperturni kot
apertura numerica numerična apertura

7. šport igra na krilih (v košarki, nogometu)

approach² [əpróuč] samostalnik
bližanje, dostop, pot, vhod; zbliževanje; poskus; ukrep; stališče; način obdelave
(golf) igra okoli jamice

it was his nearest approach to crying malo je manjkalo, pa bi se bil zjokal
at the approach of day ob jutranji zarji
easy of approach lahko dostopen
to make the first approach narediti prvi korak
the castle is approached by this road do gradu se pride po tejle cesti

approaching [əpróučiŋ] samostalnik (golf)
igra okoli jamice

argūmentum -ī, n(arguere)

1. dokaz(ilo), (dokazni) razlog: Sthenium sine ullo argumento ac sine teste damnavit Ci., Galli negant, at vis argumentorum coarguit Ci., argumenta atque indicia sceleris Ci., argumenta et rationes Ci. dokazi in sklepi, argumenta ratione concludentia Ci. dokazi z razumskim sklepanjem, signa atque argumenta Pl. ali signa rerum et argumenta Q. stvarni dokazi in krivdo dokazujoči razlogi, tako tudi: res ipsa tot tam claris argumentis signisque lucet Ci.; ut intellegatis, certissima accipite argumenta Ci., argumentum parum potens Sen. ph. premalo prepričevalen dokaz, argumenta potentissima Q.; afferre argumenta, astringere breviter argumenta Ci., argumenta ducere ab (ex) aliqua re Q., aliquid est argumento Ci., L. ali (satis) magno ali maximo argumento Ci. je (služi) v... dokaz, quo argumento? Pl. iz kakega razloga? kako to misliš? uti argumento sensus sui Ci. iz svojega čutnega zaznavanja (iz svoje izkušnje) dobivati dokaz, si in omne argumentum modestiae fingimur Sen. ph. če se poskušamo na vsak način izkazati za ponižne; pren. znak, znamenje: odii Ci., amoris Petr., quae res pertenui argumento patefacta est Ci., magno argumento est me fuisse moderatum Ci. dokazuje, jasno kaže, tibia et cantus animi laeti argumenta O.

2. met. opis(ovanje), pripoved, povest, basen, zgodba: argumentum est ficta res, quae tamen fieri potuit Ci., cuius contionis primum universum argumentum... audite Ci. celostni opis, sunt... in columnarum spiris insculptae nominum eorum argumento lacerta atque rana Plin. za označitev njunih imen, hoc argumentum docet (monet) Ph. ta basen uči = ό λόγος δηλοῖ, hoc argumento Ph. v tej basni, argumenta inferorum Suet. zgodbe iz podzemlja; pren. (o umetninah) ploskoviti relief, poglobljeni relief, ploskorez, (bajeslovni) obraz, upodobitev, podoba: ex ebore diligentissime perfecta argumenta erant in valvis Ci., clipeum... Io auro insignabat, iam saetis obsita, iam bos, argumentum ingens V.,(crateram) longo caelaverat argumento O. je bil vanj vrezal dolgo zgodbo, vetus in telā deducitur argumentum O. v tkanino se tke stara zgodba, si argumento (Parrasi tabulae) offenderetur Suet. ako bi ga žalil predmet.

3. occ. vsebina, snov,
a) kakega spisa ali govora: epistulae, scribendi Ci. ep., libri Suet., orationis Asc.; prava vsebina: epistula absque argumento et sententia Ci. ep., tabulae... novae quid habent argumenti, nisi... Ci.
b) kake pesnitve: fabulae Ter., tragoediae Pl., T., mimorum argumenta Ci., argumentum narrare Ter., argumento fabulam serere L. po kaki snovi v celoto spojiti, sumque argumenti conditor ipse mei O. in ustvarjam si sam snov svojih pesmi.

4. met. dramsko delo, gledališka igra (tragedija ali komedija): tragici poëtae, cum explicare argumenti exitum non potestis, ad deum confugitis Ci. če ne morete dokončati svoje igre, se pa zatečete k bogu (=„ex machina“); pren. komedija = slepilo: auctor argumenti L., nocturnum hoc fictum et compositum argumentum L.

āthlon -ī, n (gr. ἆϑλον)

1. v sg. borba, boj, bojna igra: funebre Hyg.

2. v pl. Herkulove borbe in stiske (ki jih je bilo 12): Herculis athla Varr. ap. Non., Hyg.; pren. borbe in stiske ljudi nasploh: haec sunt vera athla Petr. (tako pišejo nekateri nam. rok. soobl. āthla -ae, f).

balét m (it. balletto) balet, ples, igra na pozornici

balínar -ja m onaj koji se igra na buće, na boće

Ballspiel, das, igra z žogo

balón moški spol (velika) žoga; igra z žogo; trgovina velika bala

balón de papel bala papirja (24 risov)
balonvolea odbojka

bàrbut m (t. barbut, perz.) orientalska hazardna igra s kockami

barre [bar] féminin drog; palica; zapah; krmilo, veslo; navpična ali poševna črta (s peresom ali svinčnikom); močno butanje valov; pluriel otroška igra med dvema ognjema; marine sipina

barre fixe telovadni drog
barre de chocolat rebro čokolade
barres parallèles bradlja
barre d'or palica zlata
barre du gouvernail drog, vzvod pri krmilu
barre du tribunal ograjen prostor na sodišču (za pričo itd), sodišče
assommer à coups de barre pobiti z udarci z drogom
avoir le coup de barre biti kot ubit, biti izčrpan
être à la barre biti pri krmilu
c'est de l'or en barre to je zlata vredno, to je varna naložba (denarja)
être raide comme une barre de fer (figuré) togo se držati svojih načel
(commerce) paraître à la barre nastopiti pred sodiščem
avoir barre(s) sur quelqu'un biti na boljšem od koga
tenir la barre (figuré) imeti krmilo trdno v rokah
donner un coup de barre spremeniti smer, orientacijo
traduire, mander à la barre pozvati pred sodišče

base-ball [bazbol] masculin igra z žogo in kijem