Franja

retrato moški spol slika, portret; fotografija; podoba

retrato a busto doprsna slika
retrato de cuerpo entero slika v polni velikosti
retrato al óleo portret v olju
retrato de tamaño natural slika v naravni velikosti
es su vivo retrato podoben mu je kot jajce jajcu
álbum para retratos album za slike (fotografije)
sacar retratos fotografirati

risálen drawing

risálni album (aparat, biro, pribor, papir, blok, žebljiček) drawing book (apparatus, office ali ZDA drafting room, material, paper, block ali sketchblock, pin ali ZDA thumbtack)
risálna deska (miza, kreda) drawing board (table, chalk)
risálno oglje (orodje, pero, ravnilo) drawing charcoal (set ali instruments pl, pen, rule)

risálen de dibujo

risalni papir (blok, biro, svinčnik, deska, orodje, pero) papel m (bloque m de papel, oficina f, lápiz m, tablero m, útiles m pl, pluma f) de dibujo
risalna kreda creta f (ali tiza f) de dibujo
risalni žebljiček chinche f
risalni album album m de dibujos

rodbínski de famille, familial

rodbinski album album moški spol de famille
rodbinski član membre moški spol de la famille
rodbinska grobnica caveau moški spol de famille
rodbinsko ime nom moški spol de famille
rodbinski oče père moški spol de famille
rodbinska podobnost air moški spol de famille
rodbinska sreča bonheur familial
rodbinska zadeva affaire ženski spol de famille
rodbinsko življenje vie ženski spol de famille (ali familiale)
rodbinska doklada prestations familiales, sursalaire familial, supplément moški spol pour charges de famille
v rodbinskem krogu en famille, au sein de la famille
v najožjem rodbinskem krogu dans la plus stricte intimité

rodbínski de familia; familiar

rodbinski član miembro m (ali persona f) de la familia
rodbinski album álbum m familiar
rodbinska grobnica panteón m de familia
rodbinski krog seno m de la familia
rodbinska podobnost aire m (ali parecido m) de familia
rodbinska sreča felicidad f doméstica
rodbinska zadeva asunto m de familia
rodbinsko življenje vida f familiar (ali de familia)
rodbinsko ime apellido m
rodbinska doklada plus m de cargas familiares
rodbinski oče padre m de familia
rodbinski prirastek aumento m de la familia

rubrīca -ae, f (rubrīcus = ruber)

1. (sc. terra) rdeča zemlja, rdeča prst: Vitr., rubrica terra Col.; occ. rdečilo, rdeče črnilo, rdeče pisalo (čŕtnik, svinčnik), rdeča kreda, rdeča ilovica, železna okra: Pl., Corn., rubrīcā aut carbone picta proelia H.; ker so naslove zakonov zapisovali rdeče; od tod meton.
a) rdeče pisan naslov postave, naslov zakona, rubríka: edictum proponitur sub rubrica „unde vi“ Paul. (Dig.).
b) zakon sam: se ad album ac rubricas transtulerunt Q., si quid Masuri rubrica vetavit Pers.

2. (sc. tunica) ognjenordeče oblačilo: induo puerum rubricam et rubricā Char.

sándal (-a) m bot. sandalo (Santalum album); (legno di) sandalo

sandalo

1. m bot. sandal (Santalum album); rdeči sandal (Pterocarpus santalinus)

2. m sandala

3. m navt. vrsta plitve tovorne barke (v beneški laguni)

senātōrius 3 (senātor) starešinski, senatorski: SUET., GELL., ordo, gradus CI., C., consilium CI. iz senatorjev sestavljen sodniški zbor, album T., ius PLIN. IUN. tam civile, tam senatorium PLIN. IUN. senatorja dostojno.

sentiō -īre, sēnsī, sēnsum (prim. stvnem. sinnan (pač iz *sinþjan) = nem. sinnen premišljevati, razmišljati, stvnem. sin = nem. Sinn čut, zavest)

1. z zunanjimi čuti čutiti, občutiti, začutiti, opaziti (opažati), zapaziti (zapažati), zazna(va)ti: abs.: nusquam sentio PL., ita, ut ne vicini quidem sentiant CI., perpetuo quoniam sentimus LUCR., si quis corpus sentire refutat LUCR.; z obj. v acc.: ENN., PLIN. idr., vitia corporis CU., dolorem LUCR., sonitum PL. ali strepitum HIRT. (za)slišati, colorem album LUCR. videti, suavitatem cibi non sentiunt CI. ne čutijo na jeziku, sentire famem L., varios rerum odores LUCR., utrumque (sc. calorem et frigus) manu LUCR., ignes O.; v spolnosti (o ženski) sentire aliquem čutiti koga = spolno se združiti, občevati s kom: sensit delphina Melantho O.; v pass.: noctu prius ad angustias venire, quam sentiretur C. kot bi se opazilo; z inf. ali NCI: sentire sonare LUCR., sentio aperiri fores PL., si me secari sensero PL., sentit dolores accrescere N., nec sibi enim quisquam moriens sentire videtur ire foras animam incolumem de corpore toto LUCR., sentit caput tonsum esse PH.; pesn. po gr. skladu: sensit medios delapsus in hostes V. (= gr. ᾔσϑετο ἐμπεσών) da je zašel, elicta sensit sibi membra sine viro etiam recente terrae sola sanguine maculans CAT.

2. occ.
a) (kaj neugodnega ali učinek česa) v svojo škodo, boleče (ob)čutiti, izkusiti (izkušati), (pre)trpeti, utrpe(va)ti, doživeti (doživljati), spozna(va)ti: quod ipse ad Avaricum sensisset C., quae quisque Persei belo sensisset L., Latinus ... sentiat ... Turnum L. naj čuti = spozna, tecum Philippos et celerem fugam sensi H., primo inopiam, deinde ad ultimum faucem sentire coeperunt CU., sentire damnum, invidiam maiorem CU., Iovis arma O., prima arma nostra FL., audivere, non sensere arma IUST.; z dvojnim acc.: eo usque (sc. illam) sensit inimicam, ut ... VAL. MAX.; z ACI: sentient ... manere libertatem illam CI., sentiet in hac urbe consules esse vigilantes CI., sentiet mihi esse tanto pro corpore vires O.; z odvisnim vprašanjem: sentiet, qui vir seiem (= sim) TER., sentiat, quos attentarit PH.; pren. (o stvareh): PL., PLIN. IUN. idr., vastationem … ora senserat L., transitum exercitūs ager senserat L., alnos primum fluvii sensere cavatas V., palus ... grave sentit aratrum H., nec pestilentem sentiet Africum fecunda vitis H., vites orbitas vinculi sentiunt PLIN.
b) biti občutljiv, biti dovzeten za kako bolezen, biti podvržen kaki bolezni: sentire morbos PLIN., radix celeriter cariem sentit PLIN.

3. metaf.
a) duševno (ob)čutiti, zazna(va)ti, (u)videti, sprevideti (sprevidevati), spozna(va)ti, doje(ma)ti, opaziti (opažati), dobro vedeti, zavedati se česa, ume(va)ti, razume(va)ti itd.; abs.: sentio atque intellego PL., mentes sapientium sentire ac vigere CI., non sentientibus nobis excidunt versus Q.; brezos.: non ut dictum est in eo genere intellegitur, sed ut sensum est CI. ne po besedi, ampak po smislu; z obj. v acc.: SEN. PH., IUST. idr., id iam pridem sensi PL., sentire Aesculapi sententiam PL., mala nostra TER., quod quidem senserim CI. kolikor se vsaj zavedam, ut mihi quidem sentire videor CI. da se zavedam, poscit opem chorus et praesentia numina sentit H., haec Iovem sentire H., fraudem O., calamitatem CU.; pesn.: ut vestram sentirent aequora curam O., nec inania Tartara sentit O.; obj. je treba včasih dostaviti v mislih: priusquam hostes sentirent L.; z de: quod plus se quam imperatorem de victoria ... sentire existimarent C. da vedo več o ..., ex nocturno fremitu ... de profectione eorum senserunt C. so zaznali nekaj o ...; z ACI: PL., TER., H., CU. idr., me scire sentiunt CI., sentit animus se moveri CI., Caesar hac oratione Lisci Dumnorigem ... designari sentiebat C.; z odvisnim vprašanjem: PL. idr., quod (sc. ingenium) sentio, quam sit exiguum CI., sensere, quid mens ... posset H., equus quidem videbatur sentire, quem veheret CU.; s quin: nec iam aliter sentire ... quin paene circumvallati ... viderentur C. da so prepričani, da ...
b) meniti, misliti, soditi, biti kakega mnenja ali mišljenja: si ita sensit, ut loquitur CI., recte sentire CI., iocansne an ita sentiens CI. res(no) tako misleč, humiliter demisseque sentire CI. biti nizkega (nizkotnega) mišljenja, biti nizkih misli, optime sentientes centuriones CI. dobromiselni, dobro misleči; z obj. v acc.: idem quod ego sentit TER., sentire unum atque idem CI. ali idemque et unum SUET., qui Thebis idem sentiebant N. enako misleči, somišljeniki, quid sentirent, aperuerunt N. svoje misli (svoja mnenja); z dvojnim acc. = imeti, šteti, spozna(va)ti koga ali kaj za kaj, misliti si kaj o kom ali čem, razume(va)ti kaj pod čim: talem solemus sentire bonum civem CI., voluptatem hanc, quam ... CI.; s praep.: sentire de aliquo mirabiliter CI. EP. izvrstno soditi o kom, zelo visoko mnenje imeti o kom, zelo naklonjen biti komu, de illo male Q., de Modesto bene, male PLIN. IUN., de diis immortalibus prava CI. napačne misli (pojme, predstave) imeti o ... bogovih, quid irati gravius de vobis sentire possunt, quam ... C.; sentire cum aliquo pristopiti k mnenju koga, prista(ja)ti na mnenje koga, pritegniti (pritegovati) komu, mnenju koga, pridružiti (pridruževati) se mnenju koga, pritrditi (pritrjevati) komu, strinjati se s kom, biti istega mnenja (mišljenja) kot kdo, potegniti (vleči) s kom, na stran koga, biti za koga, stati (biti) na strani koga: PL., TER. idr., cum illis sensi CI., cum istis vera sentire CI. prave pojme (predstave) imeti z ..., sentire cum rege, cum Philippo L., optimates cum Cassandro sentiebant N.; v enakem pomenu tudi sentire ab aliquo: dum hic hinc a me sentiat PL.; potem tudi: qui aliunde stet semper, aliunde sentiat L.; toda sentire abs aliquo seorsum ali seorsus drugače soditi kot ..., drugega mnenja biti kot ..., drugačno mnenje imeti kot ..., drugih misli biti kot ...: abs te seorsum sentio PL., ut abs te seorsus sentiam de uxore AFR. FR., quos sciebat adversus se sentire N. da so njegovi politični nasprotniki; z ACI: sentit te esse huic rei caput TER., qui cum finem bonorum esse senserint congruere naturae cumque ea convenienter vivere CI. Od tod subst. pt. pf. sēnsa -ōrum, n misli, mnenja, pomisli, predstave: exprimere dicendo sensa possumus CI., sensa mentis et consilia verbis explicat CI., sic locuti sunt, ut sensa sua dicerent Q.
c) occ. kot publicistični in jur. t. t. svoje mnenje izreči (izrekati), glasovati: in senatu libere sentire CI., quae vult Hortensius, omnia dicat et sentiat CI., si unquam meā causā (meni v prid) quidquam aut sensit aut fecit CI. EP., mihi lenissime sentire nisi sunt CI. EP., cum ego sensissem de iis sententiam ferri oportere CI. EP., qui haec sentitis, in hanc partem, qui alia omnia, in illam partem ite, qua sentitis FORMULA VETUS AP. PLIN. IUN.; o sodnikih: si iudices pro mea causa senserint GELL. če so sodniki razsodili meni v prid.

Opomba: Sinkop. pf. sēnstī (= sēnsistī): TER.

slíka (-e) f

1. um. quadro, dipinto:
oljnata slika quadro a olio, olio
tempera slika quadro a tempera, tempera
abstraktna slika quadro astratto
stenska slika quadro murale

2. (slika v knjigi, časopisu) illustrazione, figura

3. fot. fotografia, foto:
skupinska slika foto di gruppo
album slik album (di fotografie)

4. ekst. immagine, quadro:
priklicati si v spomin slike iz otroštva evocare le immagini dell'infanzia
slika položaja, stanja il quadro della situazione

5. gled. scena

6. med. quadro:
bolezenska slika quadro clinico
krvna slika quadro ematologico, analisi del sangue
rentgenska slika radiografia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ta je pa slika! che macchietta!
pren. hči je prava slika svoje matere la figlia è l'immagine vivente della madre
imeti jasno sliko o čem conoscere bene qcs., avere un'idea chiara di qcs.
tisk. dvokolonska slika fotografia su due colonne
mešalec slike miscelatore video
fiz. navidezna, prava slika immagine virtuale, reale
film. negibna slika immagine immobile
fot. ostra slika fotografia netta
mat. slika funkcije diagramma della funzione
senčna slika silhouette
rel. votivna slika immagine votiva
meteor. vremenska slika situazione meteorologica

spomínski of memory; commemorative; memorial

spomínska knjiga, album album
spomínska medalja commemorative medal
spomínska plošča memorial tablet (ali plate), a tablet to the memory (of)
spomínski kamen memorial stone
spomínski dan (11. nov.) Remembrance Day
spomínska svečanost commemoration
odkriti spomínsko ploščo to unveil a memorial tablet (ali plaque)

spomínski commémoratif

spominski dan (jour moški spol) anniversaire moški spol
spominska knjiga album moški spol
spominska medalja (plošča) médaille ženski spol (plaque ženski spol) commémorative
spominska svečanost fête ženski spol (ali cérémonie ženski spol) commémorative
spominski govor discours moški spol à la mémoire de quelqu'un (ali en mémoire de quelque chose)

spomínski (-a -o) adj. commemorativo; rievocativo, di rievocazione; ricordo; memorialistico:
spominska plošča lapide commemorativa
spominska znamka francobollo commemorativo
spominska fotografija foto ricordo
spominska slovesnost cerimonia rievocativa, commemorazione
spominska literatura memorialistica
spominska knjiga album di ricordi
spominska soba stanza museo

stānnum in (morda pravilneje) stāgnum -ī, n (verjetno gal. beseda) zlitina iz (dveh delov) srebra in (enega dela) svinca: Plin., Suet.; šele od 4. stoletja po Kr. = kositer (= plumbum album ali candidum): Hier., Isid.

sub-dulcis -e (sub in dulcis) nekoliko sladek, osladen, omleden: Aug., Marc., radix, semen, folia Plin., intus album includi sapore subdulce Plin.

sub-lūcidus 3 (sub in lūcidus) nekoliko (precej) svetel: iter retrorsum porrigens inter subsitae convallis sublucidum lucum prospicit fanum sollerti fabrica structum Ap., silvae Amm., nox Porph., semen cypri album et sublucidum Cass.

veratro m bot. čmerika, kihavka, zavlačni koren (Veratrum album)

vestīmentum -ī, n (vestīre)

1. oblačilo, v pl. oblačila, obleka, odelo: Pl., H., Hyg., Aug., Dig. idr., album in vestimentum addere L., vestimenta exercitui missa L., calceos et vestimenta mutavit Ci.

2. odeja, preproga, pogrinjalo, pregrinjalo: Ter., Auct. b. Afr., Auct. b. Hisp., Sen. ph. idr.

vischio m

1. bot. omela (Viscum album)
vischio quercino ohmelje (Loranthus europaeus)

2. lovstvo ptičji lep