Franja

žív (-a -o)

A) adj.

1. vivo, vivente:
človek in druga živa bitja l'uomo e gli altri essere viventi
vrnil se je živ in zdrav è tornato sano e salvo
živi in mrtvi organizmi gli organismi viventi e morti
reka v spodnjem delu ni več živa nel corso inferiore il fiume non è più vivo

2. (ki še deluje) attivo; ardente; aperto:
živi in ugasli vulkani i vulcani attivi e quelli spenti
živo oglje brace ardente
živa rana ferita aperta

3. (ki se uporablja; ki vpliva) vivo:
žive ideje idee vive
živi jeziki lingue vive

4. (ki obstaja; aktualen, pereč) vivo, concreto; urgente:
živa družbena stvarnost realtà sociale concreta
živa potreba necessità, bisogno urgente

5. (prepričljiv, ki prevzame) vivo, vivace; vivido:
živ opis una descrizione viva

6. (živahen, poln življenjske sile) vivace, esuberante, focoso; pog. pimpante:
živ otrok un bambino vivace
živa tridesetletnica una pimpante trentenne

7. vivo, intenso, acceso:
žive barve colori accesi

8. (ki se pojavlja v močni obliki) vivo, forte, spiccato, evidente, tangibile:
starost je živo nasprotje mladosti la vecchiaia è il tangibile opposto della giovinezza

9. vero, sacrosanto, autentico:
domišljija je postala živa resnica la fantasia diventò autentica realtà
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živ človek ga ni več videl nessuno più lo vide
tega še svoj živi dan nisem videl cose del genere non le ho mai viste in vita mia
zapomniti si za svoje žive dni ricordarsi per tutta la vita
živega krsta ne videti non vedere anima viva
biti živ leksikon essere un'enciclopedia vivente
biti živ mrlič essere un cadavere ambulante (malato)
biti živ ogenj essere argento vivo
ne povedati živi duši non dirlo ad anima viva, a nessuno
biti živa podoba očeta essere l'immagine vivente del padre, essere il padre sputato
ne povedati česa za živo glavo non dirlo per tutto l'oro del mondo
živo apno calce viva
živa meja siepe
kem. živo srebro argento vivo (tudi pren.), mercurio (Hg)
biti živ pokopan essere sepolti vivi
najraje bi ga živega požrli ce l'hanno (a morte) con lui
živega ne moči videti non sopportare qcn.
bati se koga kot živega vraga avere una paura del diavolo di qcn.
biti bolj mrtev kot živ (od utrujenosti, od mraza) essere stanchi morti, essere mezzi morti dal freddo
tisk. živa pagina titolo corrente
voj. živa sila effettivi
gled. živa slika quadro vivente
zool. živi fosil fossile vivente
živi pesek sabbie mobili
ekon. živo delo lavoro vivo

B) žívi (-a -o) m, f, n
komu ne moči priti do živega non poter ostacolare, fermare qcn.
priti stvari do živega approfondire, sviscerare un problema
kričati, piti, tepsti na žive in mrtve urlare, bere, picchiare a più non posso
opravljati koga na žive in mrtve sparlare a morte di qcn.
rotiti se na žive in mrtve giurare davanti a Dio
jermeni so ga rezali v živo le cinghie gli tagliavano la carne
rezati koga v živo, pri živem operare qcn. senza anestesia
v živo zaboleti colpire profondamente
v živo zadeti colpire a morte, ferire mortalmente
pren. z vprašanjem zadeti v živo una domanda che coglie il problema nel vivo
ne biti med živimi essere morti
žarg. vse živo ga preganja con lui ce l'hanno proprio tutti
rtv. oddaja v živo trasmissione in diretta

žív vivo; viviente ; (živahen) vivaz

živi jeziki lenguas f pl vivas
živa meja seto m vivo
živa skala piedra f viva
žive slike cuadros m pl vivos (ali plásticos)
živo srebro mercurio m, azogue m, fig fam bullebulle m, zarandillo m
živa teža peso m en vivo
vse svoje žive dni (durante) toda su vida
živi in mrtvi los vivos y los muertos
dokler bom živ hasta mi muerte
ne bo več dolgo živ ya no vivirá mucho
ostati živ (pri življenju) quedar con vida, sobrevivir
on je živ portret mojega očeta es el vivo retrato de mi padre
biti živ sežgan (pokopan) ser quemado (enterrado) vivo
žive duše ni bilo videti no se veía alma viviente
ne prideš mu do živega fam no hay por dónde echarle mano
v mestu je vse živo ljudi la ciudad hierve de gente
prodati živo (govedo) vender en vivo
zadeti v živo (fig) herir en lo vivo
roditi žive mladiče ser vivíparo
rodeč žive mladiče (zool) vivíparo

žival¹ ženski spol (-i …) živalstvo, zoologija

1. das Tier (čredna Herdentier, čudežna Wundertier, domača Haustier, globokomorska Tiefseetier, gozdna Waldtier, grbovna Wappentier, klavna Schlachttier, kopenska Landtier, koristna domača Nutztier, mala Kleintier, mitološka, bajeslovna, pravljična Fabeltier, nočna Dämmerungstier, Nachttier, plemenska Zuchttier, poskusna Versuchstier, prvotna Urtier, puščavska Wüstentier, strupena Gifttier, terarijska Terrarientier, tovorna Lasttier, udomačena Heimtier, vodna Wassertier, vprežna Zugtier, zajedalska Schmarotzertier, za ježo Reittier, z mladiči Elterntier)
koristna/škodljiva žival agronomija in vrtnarstvo der Nützling/ der Schädling
živalstvo, zoologija najdena mrtva/živa žival der Todfund/ der Lebendfund

2. živalstvo, zoologija žival, ki …:
diha der -atmer
(s pljuči Lungenatmer, s škrgami Kiemenatmer, s kožo Hautatmer, s črevesom Darmatmer)
golta plen cel der Schlinger
koti žive mladiče der Lebendgebärer
leže jajca der Eileger
živi v/na … der -bewohner, das -tier
(jamska Höhlentier, Höhlenbewohner, stepska Steppentier, Steppenbewohner, na kopnem Landbewohner)
spi zimsko spanje der Winterschläfer
žival s … krvjo der -blüter
(mrzlokrvna Kaltblüter, z nestalno toplo krvjo Wechselblüter, Wechselwarmblüter, toplokrvna Warmblüter)

3.
religija žrtvena žival das Opfertier, das Tieropfer
daritev/žrtvovanje živali das Tieropfer

4.
živali množina Tiere množina
gospodarsko uporabne živali das Nutzvieh
male domače živali das Kleinvieh, das Viehzeug
kralj živali der König der Tiere

5.
… živali Tier-
(kult der Tierkult, mučenje die Tierquälerei, ogled medicina die Tierschau, prevoz der Tiertransport, die Tierbeförderung, prijatelj der Tierfreund, proizvodnja/reja die Tierproduktion, reja die Tierhaltung, reja malih Kleintierhaltung, rejec der Tierhalter, rejec malih der Kleintierhalter, slikar der Tiermaler, slika das Tierbild, število na teritoriju der Tierbestand, zavarovanje die Tierversicherung)

6.
varstvo/zaščita živali der Tierschutz
zakon o varstvu živali das Tierschutzgesetz
varstveno področje za živali das Tierschutzgebiet
aktivist za varstvo živali der Tierschützer
društvo za varstvo živali der Tierschutzverein
zavetišče za živali das Tierheim
azil za živali das Tierasyl

7.
kužna bolezen živali die Viehseuche
prisotnost živali/naseljenost z živalmi der Besatz, Tierbesatz
lovstvo premija za odstrel škodljivih živali die Fangprämie
škoda, ki so jo povzročile živali der Tierschaden
ki ima rad živali tierliebend, tierlieb
ljubezen do živali die Tierliebe
parazit na živalih der Zooparasit
poskus na živalih der Tierversuch
knjiga o živalih das Tierbuch
nauk o živalih die Tierkunde
razširjanje po živalih die Zoochorie
bogat z živalmi tierreich
trgovina z živalmi die Tierhandlung, trgovanje: der Tierhandel
klinika za živali die Tierklinik
ograda za živali das Tiergehege, za divjad: das Wildgehege
raj za živali figurativno das Tierparadies

ἀντ-αυδάω poet. (zopet) nagovarjam, ζῶντας θανοῦσιν ἴσα ogovarjam žive enako kakor mrtve.

ἄνω¹ (gl. ἀνά, ἄνα) adv. 1. krajevno a) pri glagolih premikanja: gori, navzgor, od obale v deželo, ἡ ἄνω ὁδός pot v notranjost dežele, vzhod, ἡ τύχη ἄνω φέρεται sreča je mila; b) pri glagolih mirovanja, subst. in v zvezi s spolnikom: zgoraj, na vrhu, v notranjosti dežele; τὰ ἄνω gornji deli, vrhovi, višave, nebo; οἱ ἄνω τόποι notranja dežela NT; ἕως ἄνω do vrha, αἴρω ὀφθαλμοὺς ἄνω dvignem oči kvišku NT; ὁ ἄνω gornji; ἄνω βλέπω živim še, οἱ ἄνω oni, ki še žive, ὁ ἄνω βασιλεύς perzijski kralj; οἱ ἄνω θεοί nebeški bogovi; NT ἡ ἄνω κλῆσις nebeški poklic; severno, vzhodno, ὅσσον Λέσβος ἄνω ἐέργει kar L. na severu omejuje; ἡ ἄνω Ἀσίη gorenja Azija. 2. časovno: prej,. 3. z gen.: nad. 4. v zvezi ἄνω κάτω ποιεῖν, τιθέναι zmešati, preobrniti. – comp. ἀνωτέρω bolj zgoraj, više nad. – sup. ἀνώτατα, -τάτω najviše, οἱ ἀνωτάτω najvišji.

αὐτό-πετρος 2 poet. iz naravnega kamna, iz žive skale.

Γυμνο-σοφισταί, οἱ indijski modrijani, ki žive neoblečeni.

δια-μάχομαι d. m. 1. vojskujem se do konca, bijem odločilno bitko, bijem se za žive in mrtve, bojujem se τινί, πρός τινα s kom, ὑπέρ τινος za koga, τινὶ περί τινος. 2. skušam izvojevati, dosežem, s ὡς, ὅπως, ὅτι. 3. upiram se, branim se μὴ φέρειν, zagovarjam svoje mnenje, odločno trdim ὅτι; prepovem μὴ μεταγνῶναι.

δρόμος, ὁ (δραμεῖν) 1. tek, tekanje, δρόμῳ v teku, z naglim korakom, v diru φεύγω, θέω; περὶ τοῦ παντὸς δρόμον θέω bojujem odločilen boj; borim se za žive in mrtve. 2. tekma, tek za stavo, dirka. 3. tekališče, dirjalnica, vežbališče, dirkališče.

εὐημερέω (εὐ-ήμερος) poet. imam srečne dni, sem srečen, dobro se počutim; καὶ ταῖσι Θήβαις εἰ τὰ νῦν εὐημερεῖ καλῶς τὰ πρός σε čeprav žive sedaj Tebe s teboj v najlepši slogi.

φιλό-ζῳος 2 (ζῷον) 1. ki ljubi žive stvari. 2. ki ljubi življenje, življenja vesel, boječ, strahopeten.

душа f duša; človek; dragi moj; (hist.) tlačan; (pren.) bistvo;
бумажная д. birokrat;
чернильная д. pisarček, birokrat;
мёртвая д. fiktivna oseba, ki je v resnici ni ali pa ki je vpisana samo v seznamu;
по душам po številu rodbinskih članov;
скажи мне по душе povej mi po pravici;
это вам будет не по душе to vam ne bo po godu;
я от вас без души zelo vas imam rad;
без души (zast.) navdušen; ves iz sebe (od strahu);
всеми фибрами души z vsem srcem;
по душам odkrito;
для души (жить) v lastno (moralno) zadovoljstvo;
кривить душой delati drugače, kakor se misli;
отпусти душу на покаяние! pusti me pri miru;
вытянуть душу do smrti izmučiti;
они живут д. в душу žive v najlepši slogi;
д. не лежит к этому tega nimam rad;
у меня д. не на месте bojim se;
д. ушли в пятки srce mi je padlo v hlače;
нет ничего за душой nima denarja;
душа на распашку odkrit človek;
не чаять души brezmejno ljubiti;
хватить за душу ganiti v dno srca;
на душе кошки скребут otožno, žalostno je;
отвести душу olajšati si srce (če se izpolni velika želja);
от души iz vsega srca;
стоять над душой nadlegovati, sitnariti;
д. не принимает zoprno mi je;
берите, сколько душе угодно vzemite, kolikor se vam ljubi;
д. человек dobra duša, blaga duša;
на улице ни души na ulici ni žive duše

единый (knj.) eden, edin; skupen;
мне всё едино meni je vseeno;
единое государство enotna država;
не единым хлебом жив человек človek ne živi samo od kruha;
ни единой души ne žive duše;
все до едиого vsi do zadnjega

свежесть f hlad, svežost;
с. цвета лица zdrava barva lic;
с. красок žive barve;
не первой свежести ne prav svež; ne popolnoma čist