Franja

bienvivir v blagostanju (dostojno) živeti

bigardear nenravno (razuzdano) živeti

blagòvati blàgujēm
1. kositi, obedovati
2. gostiti se: blagovati na svadbi
3. živeti v izobilju, uživati: nije pravedno što zli blaguju, a pravedni pate

blûdničiti -īm nečistovati, živeti v razvratu, vlačugati se, živeti v prostituciji: ništa ne radi, samo banči i bludniči

brakòvati bràkujēm živeti v zakonu

brȁtovati -ujēm živeti kot brat z bratom: sa čovjekom čovjek bratovao

bribonear živeti lopovsko življenje

bŕložiti -īm dial.
I. delati nesnago: ne brloži mi po kući
II. brložiti se živeti v nesnagi, valjati se po blatu, kopati se v blatni vodi, kalužati se: u potoku brlože se patke

bum³ [bʌm] neprehodni glagol
ameriško, sleng potepati, klatiti se; prosjačiti, živeti na tuj račun

britanska angleščina, sleng to bum one's load bahati se

burrow² [bʌ́rou] neprehodni glagol & prehodni glagol
zakopati se v zemljo; živeti v brlogu; izkopati, podkopati

to burrow into s.th. poglobiti se v kaj

cabin² [kǽbin] prehodni glagol & neprehodni glagol
namestiti (se) v tesen prostor; živeti v kolibi, kabini

cadge [kædž] prehodni glagol & neprehodni glagol
krošnjatiri (for)
prosjačiti; izsiljevati; živeti na tuj račun

campicchiare v. intr. (pres. campicchio) životariti, prebijati se, borno živeti

cascader [kaskade] verbe intransitif padati v slapovih; familier uganjati burke, norčije; lahkomiselno živeti

cigán (lastno ime) Gipsy, ZDA Gypsy, pl -ies; (občno ime) gipsy itd.; Romany; (madžarski) tzigane; (bohem) Bohemian; živeti$ kot cigán to live a gipsy life, to live the life of a gipsy, (redko) to gipsy

klateški cigáni strolling gypsies pl

cìgānčiti -īm
I.
1. živeti po cigansko
2. ciganiti, prosjačiti
3. skoporititi
II. cigančiti se barantati, pogajati se: neću s ovim idejama da se cigančim

cohabit [kouhǽbit] neprehodni glagol (with)
v skupnem gospodinjstvu, "na koruzi" živeti

cohabitar stanovati skupaj z; zakonsko živeti; izvršiti spolni akt

cohabiter [kɔabite] verbe intransitif skupaj stanovati; juridique skupaj živeti; kohabitirati

concordō -āre -āvī -ātum (concors)

1. intr.
a) (o bitjih) enovoljen (edin, složen) biti, složno živeti, sporazume(va)ti se (naspr. discordāre); abs.: ne tunc quidem fratres concordare potuerunt Iust., concordante civitate Iust., vicinae gentes concordabant Amm., concordantibus viro et uxore Dig.; s cum: c. cum illa Ter., cum Romano Amm.
b) pren. (o stvareh) skladati se, zlagati se, ujemati se, v soglasju biti, ubirati se; abs.: Sen. ph., Dig., Amm., animi dicitur (sanitas), cum eius iudicia opinionesque concordant Ci., sensit varios, quamvis diversa sonarent, concordare modos O.; s praep.: sermo concordat cum vita Sen. ph., caput concordat cum gestu Q., concordantes inter se iracundia et voluptas Ap.; pesn. z dat. (s čim): concordant carmina nervis O., huic concordant verba prophetarum Vulg. — Od tod adv. pt. pr. concordanter enovoljno, soglasno: c. ad pontificalem gradum eligi Ven.

2. trans. (v soglasje) spraviti (spravljati), pomiriti (pomirjati), zediniti (zedinjati): c. vos, discordes, litigantes, c. litigiosum Aug., matrimonium bene concordatum dirimere Pap. (Dig.).