Franja

дожигать, дожечь žgati do kraja, sežgati

підгора́ти -ра́є недок., smodíti se -í se nedov., v 3. os., žgáti se žgè se nedov., v 3. os.

підгоря́ти -ря́є недок., smodíti se -í se nedov., v 3. os., žgáti se žgè se nedov., v 3. os.

подгорать, подгореть spodaj se (o)žgati, (pri)smoditi se

пригорать, пригореть prismoditi se, (o)žgati se

abrasar vžgati, zanetiti, sežgati, požgati; izsušiti; zapraviti, razjeziti; osramotiti

la impaciencia me abrasa gorim od nestrpnosti; žgati, peči (sonce)
abrasarse vneti se, vžgati se, zgoreti
abrasarse de sed skoprneti od žeje
abrasarse vivo umirati od vročine

ápno (-a) n calce:
kuhati, žgati apno cuocere la calce
gasiti apno spegnere la calce
agr. gnojiti z apnom calcinare (il terreno)
gašeno apno calce spenta, grassello
klorovo apno latte di calce
žgano, živo apno calce viva

brique [brik] féminin (zidna) opeka, zidak; briket; opekasto rdeče barve

brique de savon kos mila
brique creuse votlak
brique non cuite nežgana opeka
brique en limon ilovičnata opeka
teint masculin brique polt opekasto rdeče barve
(populaire) bouffer des briques ne imeti česa jesti
cuire des briques žgati opeke

calx², calcis, f, redkeje m (sor. z gr. χάλιξ gramoz)

I.

1. apnenec, žgani apnenec, apno (živo in gašeno): calx viva Vitr., c. extincta ali restincta Vitr., c. arenatus Ca., Vitr., calcem coquere Vitr. kuhati, žgati, in eam insulam materiam, calcem, caementa convexit Ci., caementa calce durata L.

2. met. z apnom ali s kredo označeni konec dirkališča, cilj, konec dirkališča (naspr. carceres pregrada, od katere se je začela dirka), nav. preg.: quasi decurso spatio ad carceres a calce revocari Ci., quibuscum e carceribus emissus sit, cum iisdem, ut dicitur, ad calcem pervenire Ci., nunc video calcem Ci., extra calcem, ut dicitur, procurrebat Amm., in clausula et calce Q. ali in calce epistulae, sermonis Hier. na koncu.

— II. kamen: calces per deminutionem appellantur calculi Fest.; occ. igralni kamen, kamenček: alveolus et calces Luc. ap. Prisc., calcem ciere Pl. vleči (v tem pomenu le masc.). — Poznejša soobl. calcēs -is, f: Ven.

eléktrika electricity; (tok) current, ZDA pogovorno juice

atmosferična (galvanska, indukcijska, magnetna, statična) eléktrika atmospheric (galvanic, induced, magnetic, static) electricity
negativna (pozitivna) eléktrika negativne (positive) electricity
termična eléktrika thermoelectricity ali thermic electricity
torna eléktrika frictional electricity, electricity produced by friction
prosta eléktrika free electricity
z eléktriko nabita žica live wire
prekinitev eléktrike (toka) power breakdown
biti ubit od eléktrike to be electrocuted
ozračje je bilo nabito z eléktriko (figurativno) the atmosphere was electric
varčevati z eléktriko to economize on electricity
žgati eléktriko to burn electricity
oskrba z eléktriko electric supply
merjenje eléktrike electrometry
merilec eléktrike electrometer
števec za eléktriko electric supply meter, electricity meter

glína clay; loam; argil

lončarska glína potter's clay
pipa iz glíne clay pipe
nezgorljiva glína fireclay
žgana glína baked clay
žgati glíno to bake clay

glína (-e) f argilla:
gnesti, kopati, sušiti, žgati glino impastare, cavare, seccare, cuocere l'argilla
mastna, suha glina argilla grassa, magra
lončarska, opekarska, porcelanska glina argilla da ceramiche, laterizi, porcellane
žgana glina terracotta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
petr. bela glina caolino
rdeča glina argilla rossa
teh. ekspandirana glina argilla espansa

knallen pokati, počiti; treščiti, treskati; knallen auf vreči/metati na; streljati, pokati Sonne: žgati; jemandem eine knallen eno primazati; es hat geknallt počilo je (pripetila se je nesreča)

ladrillo moški spol opeka

ladrillo cocido žgana opeka
ladrillo crudo, ladrillo sin cocer nežgana opeka
ladrillo de chocolate debela tablica čokolade
ladrillo refractario šamotna opeka, pečna opeka
cocer ladrillos žgati opeko

later -eris, m (prim. gr. πλίνϑος žgani kamen, opeka) opeka, žgani kamen, poseb. sušen na soncu (naspr. testa): later aut caementum Ci., parietes ex lateribus extruere C., l. quadratus (kolekt.) Varr. fr., l. coctilis Varr. ali l. coctus Cu., Vitr., Mart., Iust. ali l. testaceus Vitr. žgana opeka, žgani kamen, naspr. l. crudus Vitr., Cu. nežgana opeka, lateres coquere Vitr. žgati, lateres ducere Vitr. ali fingere Plin. delati; preg.: laterem lavare Ter. = „metati bob ob steno“, zastonj se truditi; metaf.: l. argenteus, aureus Varr. fr., Plin. srebrna, zlata šibika.

óglje (-a) n

1. carbone di legna:
kot oglje črni lasje capelli nero carbone
likalnik na oglje ferro da stiro a carbone
žgati oglje fare, bruciare il carbone
kem. aktivno oglje carbone attivo
živalsko oglje carbone animale

2. carbone acceso, brace

3. um. carboncino (material in tehnika)

opéka (zidna) brique ženski spol ; (strešna) tuile ženski spol ; (slemenjak) tuile faîtière ; (žlebnik) tuile ronde ; (šamotna) brique (d'argile) réfractaire ; (votlak) brique creuse ; (polna) brique pleine ; (ploščata) tuile plate

zarezana opeka tuile à emboîtement
polagati, žgati opeko poser, cuire des briques
nežgana, žgana opeka brique crue, cuite
zidanje z opekami briquetage moški spol, maçonnage en brique

opéka ladrillo m

glinena, nežgana opeka adobe m
steklena opeka ladrillo vidrio (ali de vidrio)
strešna opeka teja f
šamotna, pečna opeka ladrillo refractario
zarezana opeka teja f de encaje
votla opeka ladrillo hueco (ali perforado)
žgana (nežgana) opeka ladrillo cocido (crudo ali sin cocer)
žgati opeko cocer ladrillos

porcelán porcelain; china; (porcelanasto blago) porcelain ware, china ware

trgovina s porcelánom china shop
žgati porcelán to porcelainize

porcelán porcelaine ženski spol ; (neglaziran) biscuit moški spol

pristen (nepristen), japonski, kitajski, sevrski, saški porcelan porcelaine authentique (imitée), du Japon, de Chine, de Sèvres, de Saxe
industrija porcelana industrie ženski spol porcelainière
predmet iz porcelana porcelaine ženski spol
tovarna, trgovina porcelana manufacture ženski spol, magasin moški spol de porcelaine
dvakrat žgati porcelan biscuiter
žganje porcelana cuisson ženski spol de la porcelaine