she [ši:]
1. zaimek
ona
she who tista, ki
2. samostalnik (množina shes, she's)
ženska, žensko bitje; žival ženskega spola, samica
3. pridevnik
(v zloženkah) ženski (zlasti o živalih)
the only she I admire edina ženska, ki jo občudujem
is the child a he or a she? je otrok deček ali deklica?
a litter of 2 hes and 3 shes skot dveh samčkov in treh samičk
I like my new car, she is so smart všeč mi je moj novi avto, je tako ličen
she-wolf volkulja
she-bear medvedka
she-devil vražja ženska, vrag v ženski podobi
she-dragon figurativno hišni zmaj
she-king slabšalno babji kralj
she-relatives žensko sorodstvo
Zadetki iskanja
- side-saddle [sáidsædl] samostalnik
žensko sedlo - skúti skúta m mn.
1. dolgo žensko krilo: skuti nisu nikad do zemlje, nego jedan ili dva prsta nad zemljom
2. talar, sutana: bila je puna dostojanstva i blagonaklone ljubaznosti, kao svećenik u -ima - sobrefalda ženski spol žensko zgornje krilo
- sorority [sərɔ́riti] samostalnik
ameriško žensko študentovsko društvo - spurium -iī, n (izpos. iz gr. σπορά ploditev, spočetje) žensko spolovilo, žensko rodilo, ženski sram: Dig., Isid.; metaf. spúrij, ženskemu spolovilu podobna morska žival: posse dicitis ad res venerias sumpta de mari spuria et fascina propter nominum similitudinem Ap.
- stîdnica ž anat. žensko spolovilo, vulva
- suffragette [sʌfridžét] samostalnik
sufražetka, bojevnica za žensko volilno pravico - suffragette [süfražɛt] féminin bojevnica za žensko volilno pravico in politično enakopravnost žene, sufražetka
- suffragist [sʌ́fridžist] samostalnik
bojevnik (tudi) za žensko volilno pravico - sȕknja ž žensko krilo: gornja, donja suknja; zadići -u privzdigniti krilo; trčati za svakom -om
- sulcus2 -ī, m (indoev. kor. *selk- in*u̯elq- vleči, združena v *su̯elq-; prim. gr. ἕλκω vlečem, ὁλκός vlak [kot stroj], sl. vlečem = lit. velkù, vilkti)
1. brazda, jámljič: Ca., Col., Plin., Ambr. idr., qua aratrum vomere lacunam fecit, sulcus vocatur Varr., sulcum imprimere Ci., telluri infindere sulcos V., mandare hordea sulcis V., sulcis committere semina V., semina tum primum longis Cercalia sulcis obruta sunt O., latius ordinare arbusta sulcis H.; poseb. brazda, ki se jo naredi pri ustanavljanju kakega mesta (z njo se označi potek njegovega obzidja): optare locum tecto et concludere sulco V., designat moenia sulco O.; pren. = žensko rodilo (spolovilo), ženski sram: ne luxu obtunsior usus … sulcos oblimet inertīs V., eicit enim sulcum recta regione viaque vomeris Lucr.; meton. oranje: seritur uno sulco Col., hordeum altero sulco seminari debet Col., semina, quae quarto sulco seruntur Col., spissius solum quinto sulco seri melius est Plin., tantis glaebis tenacissimum solum, cum primum prosecatur, adsurgit, ut nono demum sulco perdometur Plin. iun.
2. metaf. o stvareh, podobnih brazdi
a) vodna brazda ali proga, ki jo dela ploveča ladja: (sc. naves) infindunt pariter sulcos V., sulcumque sibi premat ipsa carina V., canebant aequora sulco Val. Fl.
b) zareza ali drsa, ki jo vrezuje kolo v zemljo, v pot, kolesnica: delet sulcos iterata priores orbita Stat., cursu rotarum saucia clarescunt nubila sulco Cl.
c) brazda, guba, grbánec, starejše grba: sulcos uteri prodere nuda times Mart., sulci genarum Cl.
d) calami sulci = pis, pisanje: Prud.
e) brazda ali proga, ki jo za seboj pušča kaka pozračnina ali zveza, pot kake pozračnine, zvezde: tum longo limite sulcus dat lucem V., qua stella sulcum traxerat Prud.
f) podolgasta (podolgovata) globel (glob, globanja, kotanja), jamica, razor, jarek (starejše jamljica): plantas tenero abscindens de corpore matrum deposuit sulcis V., tenui vitem committere sulco V., sulcus aquarius Col. draga, roja, vodni jarek, iustum est … (sc. areas hortorum) ambiri singulas tramitum sulcis Plin.
g) kačja krivina, kačji zavinek, kačja vijuga: dextra laevaque sulcis insurgentium viperarum cohibita Ap. - tōcco3 m (pl. -chi) obl.
1. baret (sodniški, profesorski)
2. žensko pokrivalo - toque [tóuk] samostalnik
žensko pokrivalo (brez krajevcev)
zgodovina baret - travesti, e [travɛsti] adjectif preoblečen; našemljen, kostumiran; masculin preobleka, kostum (za ples v maskah, maškerado); masculin, féminin kostumiranec, -nka, našemljenec, -nka; igralec (igralka), ki igra žensko (moško) vlogo
bal masculin travesti ples v maskah
acteur masculin travesti igralec, ki igra žensko vlogo
acheter, mettre un travesti kupiti kostum za ples v maskah, maškerado - travesti tujka franc. m invar. gled. igralec, ki igra žensko vlogo; igralka, ki igra moško vlogo
- tubus -ī, m cev
1. vodna cev, votlo, valjasto, večinoma svinčeno telo, drugačno kot cevi, imenovane canalis in fistula: Col., Plin., Sen. ph., Vitr.; metaf.: modo qui per omnes viscerum tubos ibat Mart.
2. v obrednem jeziku = tuba tuba, troba, tromba, troblja, trobenta: Varr.
3. metaf. žensko spolovilo, nožnica: Mart. - unwomanly [ʌnwúmənli]
1. pridevnik
neženski, neprimeren za žensko, nevreden ženske
2. prislov
nežensko, ženski neprimerno - vagina množina vaginas, vaginae [vədžáinə, -ni:] samostalnik
anatomija vagina, (ženska) nožnica, žensko spolovilo
botanika tulec, listna nožnica - vesīca, po dobrih rokopisih tudi vensīca ali vessīca -ae, f (sor. s skr. vastiḥ sečnik, sečni mehur, vaniṣṭhúḥ danka, lat. venter [iz *u̯end-tr-,*u̯en-tr- ali *u̯n̥d-ri-, *u̯end-ri-], stvnem. wan(a)st, wenist = nem. Wanst vamp)
I.
1. sečnik, sečni mehur: Cels., Sen. ph., Plin., Hier. idr., nolo in vesicam quod eat, in ventrem volo Pl., vesicae morbi Ci., exonerare vesicam Petr. puščati vodo, urinirati, mokriti, olajšati se, scati.
2. posušen (in napihnjen) mehur: Sen. ph. idr., ceu spiritus oris vesicam tendere solet O., displosa sonat quantum vesica H.; rabljen v razne namene:
a) v zdravilstvu: inflatis vesicis bubulis locum pulsare Cels.
b) kot mošnja (za denar): Varr.
c) kot čepica za lase: Mart.
d) kot svetilka: Mart.
e) kot zaščitna maska v tovarnah za pridobivanje cinobra (živosrebrove svetlice): laxa vesica Plin.
3. metaf. = žensko spolovilo: Iuv. —
II.
1. kot bula ali (novo)tvorba
a) maščobni mehurček na zgornji trepalnici: Col.
b) vročinski mehurček na koži, izpuščaj, prišč: Plin.
2. pren. nadutost, nabreklost, pompoznost, bombastičnost govora: a nostris procul est omnis vesica libellis Mart.