Franja

sónčen de(l) sol; solar

sončni čas (luč, spektrum, sistem, energija, pega, mesec, leto, krogla, obsevanje) hora f (luz f, espectro m, sistema m, energía f, mancha f, mes m, año m, esfera f, irradiación f) solar
sončna kopel baño m de sol
sončni kralj (hist) el Rey Sol
sončna krema crema f cutánea para el sol
sončne celice células f pl solares
sončni kolobar parhelio m
sončni dan día m de sol, (astr) día solar
sončna ura reloj m de sol, (vertikalna) cuadrante m solar, (horizontalna) gnomon m
sončni obrat solsticio m
sončna opeklina quemadura f por el sol, med eritema m solar
sončna očala gafas f pl para el sol
sončna pripeka (žar) ardor m del sol
sončni mrk eclipse m de sol
sončni sij sol m, luz f del sol
sončna stran lado m expuesto al sol
južna sončna stran lado m del mediodía
sončna orbita órbita f del sol
sončna višina altura f del sol
sončna vročina calor m del sol, fam solazo m
soparna sončna vročina bochorno m
sončni vzhod salida f del sol
sončni zahod puesta f del sol, ocaso m
sončni žarek rayo m solar, rayo de sol

tragicus 3, adv. -ē (gr. τραγικός)

1. trágičen, trágiški, s tragedijo (žaloigro) povezan, v tragediji (žaloigri) nastopajoč (pojavljajoč se) (naspr. comicus): tragicus poēta Ci. pisec tragedij (žaloiger), tragik, traged, actor Ci., L. ali histrio Plin. igralec v tragedijah (žaloigrah), traged, poëma Ci. = carmen, camena H. tragedija, žaloigra, ars H., vestis Val. Max., cothurnus (naspr. soccus) H., Amm., Orestes Ci. Orest (ki nastopa) v tragediji, Caligula tragicum illud (izrek tragika) subinde iactabat „oderint, dum metuant“ Suet. Od tod subst. tragicus -ī, m pisec tragedij (žaloiger), trágik, tragéd: Pl., Ci., Q., Petr., Sen. ph.; pl. tragicī -ōrum, m igralci v tragedijah (žaloigrah), tragédi: Pl.

2. metaf.
a) trágičen, trágiški = vznesen, zanosen, privzdignjen, vzvišen kakor v tragediji, patetičen: orator Ci., mortem rhetorice et tragice ornare Ci., hoc argumentum tumore tragico Amm. s patetično nadutostjo; subst.: spirat tragicum satis (sc. Romanus) H. kaže zadosti tragičnega zanosa (tragiškega patosa).
b) trágičen, žalosten, grozovit, krut: ignes O. tragični žar ljubezni, scelus L.

vapor -ōris, m (iz indoev. kor. *u̯ēp-, *u̯p- pihati, puhteti (prim. kor. *keu̯ep- kaditi, kuhati, valoviti, kipeti); prim. skr. kúpyati (on) vre, se jezi, gr. καπνός dim, lat. vapidus, vappa, vapiō, sl. kipeti, lit. kvãpas puh, dih, duh, dah, vonj, zadah, let. kùpêt kaditi se)

1. sopuh, hlap, izhlapek, izhlapina, para, sopara, soparica, izpara, izparina, izparica: Lucr., Sen. ph., Aug. idr., vis vaporis O., aquarum quasi vapor quidam aër habendus est Ci., stellae terrae vaporibus aluntur Ci., formidare nocturnos vapores H.; occ. dim, čad, saje: Stat., Sen. tr., volat vapor ater ad auras V., non stultus vapor O. (od kadila).

2. meton. sopara, soparica, toplota, gorkota, vročina, pripeka: Acc. ap. Non., Pac. ap. Varr., Col., Plin., Ap., Val. Fl. idr., solis Cu., Lucr., findit vaporibus arva Phoebus O., tantus siderum vapor H., locus vaporis plenus L., terra semen tepefactum vapore suo diffundit Ci.; occ. ogenj: Hier. idr., lentus carinas ēst (pokončuje) vapor V., tactae vaporibus herbae O., restinctus vapor H.; metaf.: pectus insanum vapor amorque (ἓν διὰ δυοῖν) torret Sen. tr. žar ljubezni. — Star. soobl. vapōs -ōris, m: Acc. ap. Non., Lucr., Q.

αὐγή, ἡ (dnevna) luč, svetloba, svetlost, blesk, sijaj, blišč, žar, žarek ἡλίου, βροντᾶς; Διὸς αὐγαί nebo; ὀμμάτων oko, pogled; ἡ περὶ τὸ φῶς αὐγή od solnca izvirajoči žarki; ἄχρις αὐγῆς do jutranjega svita, do dne NT.

εὐ-ήλιος 2 poet. solnčnat, prisojen, πῦρ svetel solnčni žar.

καῦμα, ατος, τό (καίω) vročina, pripeka, žar; vročinska bolezen.

πνοή, ἡ, ep. πνοιή (πνέω) dih, sapa, veter, ἱππικαί puhanje, sopihanje, πνοιὴ Ἡφαίστοιο (žar) plamen ognja.

πῦρ, πῠρός, τό [Et. nem. Feuer (stvn. fūir) od kor. pū, čistiti, sor. lat. purus. – Obl. pl. metapl. τὰ πυρά]. 1. ogenj (na ognjišču, na straži, žrtveniku, grmadi), ogenj bliska in plamenic, ἐν πυρὶ γίγνομαι pridem v ogenj, zgorim, εἰς πῦρ ἅλλομαι postavim se predrzno v največjo nevarnost, οἱ πῦρ πνείοντες (iz nozdrvi) ogenj bljujoči, τὰ πυρά stražni ognji. 2. ognjeno znamenje, plamenica, blisk, strela. 3. ognjeni žar, luč (Plut. Per.), žerjavica, požar.

σέλας, αος, τό [Et. iz σϝελας, kor. swel, žareti; gl. ἥλιος. – Obl. dat. σέλαϊ, σέλᾳ, σέλαι; nom. pl. σέλα]. ep. poet. blesk, svetloba, luč, žarek, žar, ogenj; pl. iskre.

στεροπή, ἡ, dor. -πά ep. in poet. lesk(etanje), blisk, sijaj, žar.

φλέγμα, ατος, τό (φλέγω) 1. požar, ogenj, žar; plamen, zubelj, vnetje. 2. sluz, slina, sluzotek, pot.

загребать, загрести skupaj grabiti, nagrabiti; kopičiti; (gov.) (za)veslati, začeti veslati;
чужими руками жар з. pošiljati drugega po kostanj v žerjavico