Franja

Live- neposreden, ... v živo

Live-Aufnahme, Liveaufnahme, die, neposreden posnetek, posnetek v živo

Live-Sendung, Livesendung, die, oddaja v živo

mātrīmus 3 (māter) ki ima še živo mater, komur mati še živi: Ci., L., T., Gell. — Soobl. v nom. sg. in pl. mātrīmēs: P. F.

mercúr n živo srebro

mercurate [mə́:kjureit] prehodni glagol
kemija dodati živo srebro, vezati z živim srebrom

mercure [mɛrkür] masculin, chimie živo srebro

baromètre masculin à mercure živosrebrni barometer

mercuriel, le [-rjɛl] adjectif vsebujoč živo srebro

mercurifero agg. živosrebrn, ki vsebuje živo srebro

mercurio m

1. Mercurio astr. Merkur

2. kem. živo srebro (Hg)

mercurio moški spol živo srebro

mercury [mə́:kjuri] samostalnik
kemija živo srebro
šaljivo sel
figurativno živahnost

Mercury Merkur (bog in planet); botanika golšec
the mercury is rising barometer se dviga; figurativno morala se dviga
he has no mercury in him je brez življenja
elektrika mercury converter živosrebrni usmernik

minium [minjɔm] masculin minij, svinčeno rdečilo, živo rdeča barva (svinčev oksid)

nàživičiti -īm ograditi z živico, z živo mejo

ob-secrō (opsecrō) -āre -āvī -ātum (ob in sacrāre) (za)rotiti, milo (za)prositi, živo prositi, (za)prositi, izprositi, priprositi: Suet. idr., pro di immortales, obsecro nostrum fidem Pl., eum orare et obsecrare N., pacem Amm., pro fratris salute Ci.; z dvojnim acc. (personae in rei): illud unum vos obsecro Ci. samo to vas prosim; pass.: homo obsecratus C., ei … (sc. legati) … simul ab Numidis obsecrati S., venia obsecranda Plin. iun.; z zahtevnim stavkom: S. fr., orat atque obsecrat, sit apud vos modestiae locus Ci., Bassus multis precibus … obsecrabat, implerem meum tempus Plin. iun., obsecrare ut vivere liceat Ci., obsecrabit patrem, ne id faciat Ci., nunc te per amicitiam et amorem obsecro, principio ut ne duceas Ter.; v velelnih stavkih je ta glag. večinoma vrinjen: noli, obsecro, dubitare Ci.

1. kot izraz začudenja dajte!, za božjo voljo!: Afr., obsecro, quem video? Ter.

2. kot izraz vljudnosti „prosim“ = čuj(te)!: Attica, obsecro te, quid agit? Ci., ubi est? obsecro vos L.

obtēstātiō -ōnis, f (obtestārī)

1. zaklinjanje, (za)rotitev, zarotilo = zavezovanje k čemu s klicanjem božjega imena: Don., Fest., obtestatio et consecratio legis Ci.; occ. besedilo zarotitve: obtestationem componere L.

2. živo prošenje, živa molitev (prošnja): Ci. ep., T., Suet., Amm., assiduae patris obtestationes N., preces obtestationesque L.

ob-tēstor -ārī -ātus sum (ob in testāri)

1. (za)rotiti, (milo, živo) prositi, slovesno (po)klicati koga, sklicevati se na koga: Pl., suos obtestari C., quem obtester? quem implorem? Ci., per omnes deos te obtestor C., Ci. na vse bogove, pri vseh bogovih. Z zahtevnimi stavki
a) brez posebne zveze: v imp.: Pac. fr., Vell., vos obtestor: pueros suscipite T.; v samem cj.: Pl., T., te et senatum obtestamur: consulatis civibus S.; imp. se dopolnjuje s cj.: oro et obtestor: in nostris castris tibi tabernaculum statue, nos corporis tuis custodes esse patiaris Cu.
b) z ut in ne: Pl., Ter., L., Plin. iun. idr., vos obtestor et obsecro, ut eos conservetis Ci., id sibi ne eripiatis, vosque obtestatur Ci., per hunc dextrum, per regni fidem moneo obtestorque te, uti … neu … S.; odvisnik je določen: illud (to) te obtestor, ne … V. Z notranjim obj.: multa (venomer, neprenehoma) Pomptinum obtestatus de salute sua S., eadem suum quisque contubernalem … erat obtestatus Auct. b. Alx.; abs.: pollicendo, minitando, obtestando alium alio modo excitare S.

2. occ.
a) za pričo (po)klicati: obtestans deûm hominumque fidem L., Cotyn sacra regni … obtestantem catenis onerat T.; z ACI: clare obtestatus deos neque legisse neque attigisse quicquam Suet.
b) slovesno se rotiti, slovesno se zaklinjati, slovesno prisegati, slovesno zatrjevati: Val. Max., Aur., aut militum se manibus aut suis moriturum obtestans T.

Opomba: Pt. pf. s pass. pomenom = zaroten, živo naprošen: ni obtestatus pepercisset Amm., obtestatā fide Ap. ali obtestato nomine salvatoris Aug. po zarotitvi zvestobe, imena.

oddrobíti -im
1. otkinuti, otkruniti: oddrobiti malo kruha
2. sitnim koracima otići
3. otpjevati (-pev-): slavec je oddrobil svojo pesem
4. brzo, živo nešto ispričati: oddrobiti vse novice in oditi

palissader [-de] verbe transitif ograditi s plotom, z živo mejo (un passage prehod)

per-agitō -āre -āvī -ātum (per in agitāre)

I. „močno gibati“

1. preganjati, pritiskati, vznemirjati: vehementius peragitati ab equitatu C., Aetna maiore vi peragitata Sen. ph.

2. (pre)mešati, (ra)zmešati: mustum Col.

3. pren. (kakor kako zver) spodbosti (spodbadati), živo podž(i)gati: hic stimulus peragitavit audaces Sen. ph. —

II. opraviti (opravljati), dokonč(ev)ati, spraviti (spravljati) h koncu: peragitatur messis mense Maio Plin.