Franja

polovník m stara mjera (mer-) za žito, pola mjerova, oko 15 l

polòvnjāk -áka m
1. mera za žito, pol vedra, dvajset ok
2. vrsta najboljšega hrastovega rila
3. dial. sod pet veder

pòložina ž poleženo žito

prijèsjek m (ijek.), prések m (ek.)
1. predal v žitnici, skrinji za žito
2. pregradek, pregrajen prostor, gl. tudi presjek

pšêno s oljušteno žito (heljda, ječam, proso), prekrupa

rȕpnjāk m zastar. nekdaj mera za žito

Saatgetreide, das, Agronomie und Gartenbau semensko žito

sámec -mca m
1. neženja, samac: ostal je samec do smrti
2. mužjak, životinja muškog spola, pola
3. jednopreg
4. sušnica za žito, sijeno sa jednim redom letava, ispor. kozolec
5. samac, štenac: samec v pomorstvu

seed-corn [sí:dkɔ:n] samostalnik
semensko žito
ameriško semenska koruza

semente f agr. seme; semensko žito

sēmentis -is, acc. -em in -im, abl. -ī in (pesn. in neklas.) -e, f (sēmen)

1. sejanje, (po)setev, posèv, sév: PL., COL., PLIN. idr., quid sit sementis ac messis CI. sementem (sementim CA.) facere L. (po)sejati, sementes quam maximas facere C. posejati kar največ (žita); preg.: ut sementem feceris ita metes CI. kakor boš (po)sejal, tako boš žel, kakršna setev, taka žetev; metaf.: a dis immortalibus malorum sementem esse factam CI., sementis proscriptionis CI. EP.; šalj.: hisce ego iam sementem in ore faciam pugnosque obseram PL. tem bom obraz posejal z udarci in jih obdelal s pestmi = te bom dodobra nabil (nabunkal, premlatil).

2. meton. setev =
a) čas setve: agro sicco per sementim CA. ob setvi.
b) kar je vsejano α) vsejano seme: multorum dierum sementis uno die surgit COL. β) setvina, setev, posevek, poseb. zraslo, mlado žito: vos date perpetuos teneris sementibus auctūs O., sementes tempestiviores GELL. – Soobl. sēmentium -iī, n: IT.; v pl.: AUG.; inačica v pl. sēmenta -ōrum, n: AUG.

setier [sətje] masculin mernik, stara mera za žito (150-300 l); stara mera za tekočine (8 pint, 1 pinta = 0,93 l)

silo [sáilou]

1. samostalnik
silos; skladišče za zeleno krmo, za žito
(= launching silo) podzemeljska rampa za izstrelitev raket

2. prehodni glagol
spraviti (kaj) v silos, silirati; spraviti (repo itd.) v zasipnico

simiente ženski spol seme, semenje, semensko žito

simiente de adormidera makovo zrno
puerco de simiente plemenski prašič
echar simiente sejati

sklàdnja ž
1. skladovnica, v vrsto zložena drva
2. v stavo zloženo žito na njivi
3. zastar. skladnja, sintaksa

Sommergetreide, das, Agronomie und Gartenbau jaro žito, jarina

sóržica ž suražica, pšenica pomiješana, pomešana sa raži, mješovito žito

sowing-corn [sóuiŋkɔ:n] samostalnik
žito za seme

stand¹ [stænd] samostalnik
stanje (na nogah), položaj, mesto; stališče; tribuna, oder; stojnica, začasna prodajalna na trgu; stojalo, mizica, regal, polica
fotografija stativ; postaja, postajališče, parkirni prostor za taksije; zastoj (tudi figurativno)
ustavitev, odpor
gledališče gostovanje igralcev, trajanje gostovanja
ameriško (še) nepožeto žito; (še) neposekan gozd; zajezena voda
zastarelo garnitura
zastarelo, narečno roj (čebel)
zgodovina krdelo (vojakov)
pravno, ameriško prostor za priče

a stand of arms popolna oprema z orožjem za vojaka, puška s priborom
stand of colours polkovna zastava
band-stand paviljon za godbo
a bold stand junaški odpor
book-stand stojnica, kiosk za prodajo knjig
cab-stand postajališče taksijev ali kočij
cruet-stand steklenički za olje in kis
flower-stand stojalo za cvetlice
fruit-stand stojnica za prodajo sadja na trgu
grand stand uradna (glavna) tribuna (na tekmah, dirkah itd.)
hat-stand polica (obešalnik) za klobuk
ink-stand tintnik
news stand ameriško kiosk za prodajo časopisov
one-night stand gledališče enkratno (igralsko) gostovanje
umbrella-stand stojalo za dežnike
wash-stand umivalnik
to be at a stand zastarelo odreveneti, obstrmeti (od začudenja), biti zbegan, zmeden
there is a cabstand in this street v tej ulici je parkirni prostor za taksije
to be brought (to come) to a stand ustaviti se, zastati, obstati
we were brought to a stand by a deep river zaustavila nas je globoka reka
to bring to a stand (za)ustaviti, privesti do ustavitve, do zastoja
to make a stand upirati se, ustavljati se (čemu)
the enamy made a good stand against our attack sovražnik je nudil krepak odpor našemu napadu
to take stand in a debate zavzeti stališče v debati
he took his stand near the door zavzel je mesto (postavil se je) poleg vrat
he took his stand on the letter figurativno oprl, skliceval se je na pismo
to take the stand ameriško, pravno nastopiti kot priča, potrditi s prisego (on s.th. kaj)

stár -ja m (lat. sextarius) zastar. star, mjera, mera za žito i druge suhe stvari, 40 oka