Franja

hall² [hɔ:l] prehodni glagol
vtisniti žig zlatarskega ceha

hallmark¹ [hɔ́:lma:k] samostalnik
zlatarski žig
figurativno znak pristnosti, kakovosti; znamenje, znak

Handrollstempel, der, ročni valjčni žig

horodateur [ɔrɔdatœr] masculin žig (štampiljka) z datumom (in uro)

indicium [indíšiəm] samostalnik
ameriško natisnjen poštni franko žig

letter-stamp [létəstæmp] samostalnik
poštni žig

numéroteur [-tœr] masculin žig ali štampiljka za oštevilčenje ali paginiranje

ožìgosati -ošēm
1. ožigosati, vtisniti žig, znamenje
2. ekspr. ošibati, skritizirati: svi su ožigosali ovakav postupak
3. ekspr. rahlo negativno oceniti: glagoljska slova bijahu pod nadimkom gotskih ožigosana žigom arijanske herezije

postmark [póus(t)ma:k]

1. samostalnik
poštni žig

2. prehodni glagol
žigosati pošto

Poststempel, der, poštni žig; datum poštnega žiga

prepečátiti -im prepečatiti, staviti drugi žig, drugi štambilj: prepečatiti potni list

proclaim [prəkléim, prou-] prehodni glagol
razglasiti, proklamirati; vtisniti žig (izdaje); napovedati (vojno, mir), proglasiti izjemno stanje; prepovedati (shod)

the dress proclaims the man obleka naredi človeka

pûnca ž (srvn. punze, it. punzone) punca, žig o žlahtnosti kovine

punto

A) m

1. mat. točka:
punto di contatto dotikališče
punti cardinali strani neba
punto di fuga konvergentna točka
punto morto mrtva točka (tudi pren.);
punto di orientamento orientacijska točka
punto di riferimento referenčna točka; pren. orientacijska točka
punto di vista pren. gledišče, vidik, zorni kot
punto zero ničelna točka (pri nuklearni eksploziji)
di punto in bianco pren. iznenada, nepričakovano, kar na lepem
cogliere nel punto pren. zadeti bistvo (problema)
essere, trovarsi a un punto morto pren. biti, znajti se na mrtvi točki

2. navt. lega, položaj:
fare il punto določiti lego
fare il punto su una questione pren. natančno določiti, opredeliti vprašanje

3. pika:
due punti dvopičje
punto e virgola podpičje
punto esclamativo klicaj
punto interrogativo vprašaj
punti di sospensione, sospensivi tropičje
fare punto pren. prenehati
mettere i punti sulle i pren. postaviti piko na i

4.
punto cieco anat. slepa pega
punto lacrimale anat. solzna pika
punto nero anat. pog. ogrc, komedo; pren. črna pika; slaba stran

5. točka, mesto:
punto iniziale začetna točka; pren. izhodišče
punto di ritrovo shajališče
punto di vendita trgov. prodajna točka, prodajno mesto

6. mesto, odlomek; ekst. točka:
commentare un punto della Divina Commedia tolmačiti, komentirati odlomek iz Božanske komedije
trattare punto per punto podrobno kaj obravnavati
venire al punto priti do, lotiti se ključnega vprašanja
questo è il punto v tem je bistvo, v tem je težava

7. trenutek, hip:
arrivare a buon punto priti o pravem času
essere sul punto di nameravati, pripravljati se, da
a mezzogiorno in punto točno opoldne
in punto di morte tik pred smrtjo

8. rok, stopnja, točka:
essere a buon punto pren. lepo napredovati
mettere a punto una macchina, un dispositivo naravnati, nastaviti stroj, napravo
mettere a punto un problema pren. natančno izpostaviti problem
punto di cottura trenutek, ko je kaj skuhano
a che punto siamo? do kam smo prišli? kako napreduje stvar?
fino a un certo punto do neke meje, nekako
di tutto punto popolnoma

9. točka, ocena:
dare dei punti a qcn. pren. koga v čem prekašati
essere promosso con il massimo dei punti napredovati z najboljšimi ocenami, z najvišjim številom točk
vittoria ai punti zmaga po točkah

10. obrt vbod:
punto a croce križni vbod
punto erba stebelni vbod
punto smerlo robni vbod
punto metallico kovinska spojka
dare un punto na hitro zašiti

11. med. šiv:
mettere, togliere i punti zašiti, sneti šive

12. fiz. točka:
punto critico kritična točka
punto di ebollizione vrelišče
punto di fusione tališče
punto di gelo zmrzišče
punto di infiammabilità vnetišče

13. glasba pika

14.
punto tipografico tipografska točka

15. hist. punca, čistinski žig

B) agg. toskansko nikakršen, noben:
non ha punta voglia di studiare ni mu do učenja

C) avv. (za nikalnicami) prav nič, nikakor ne, še zdaleč ne:
non sono punto stanco prav nič nisem utrujen
né punto né poco kratko in malo ne

Quittungsstempel, der, sprejemni žig

Rollstempel, der, valjčni žig

ròvāš -áša m (madž. rovás)
1. rovaš: pogledaj na rovaš, pa ćeš vidjeti tko te služi; doći na nečiji rovaš; biti na nečijem -u; zarezati, urezati koga na svoj rovaš; imati koga na svom -u imeti s kom neporavnane račune
2. zareza, žig na živalskem ušesu kot razpoznavno znamenje: našli su ukradeno prase, raskomadano, i poznali su ga po -u na uvetu

rubber-stamp [rʌ́bəstæmp]

1. samostalnik
štampiljka; gumeni žig
pogovorno uradnik, ki se ravna (mora ravnati) strogo po predpisih svojih predpostavljenih

he is a mere rubber-stamp figurativno on je samó orodje brez volje
rubber-stamp parliament figurativno parlament kimavcev

2. prehodni glagol
žigosati; odobriti brez preverjanja, avtomatično; ponavljati avtomatično tuje mnenje (mišljenje)

sear¹ [síə]

1. pridevnik
poetično ovenel, posušen, suh
figurativno izčrpan, obnošen, ponošen, oguljen (obleka)

sear leaves suho listje
the sear, the yellow leaf figurativno jesen življenja

2. prehodni glagol
posušiti, osušiti; ožgati, opaliti, osmoditi, prismoditi, pustiti (kaj) oveneti; izžgati (rano)
veterina vtisniti žig, žigosati; napraviti (koga) brezčutnega, utrditi (koga)

a seared conscience otopela vest
searing iron izžigalo (za izžiganje ran)
to sear one's brains pognati si kroglo v glavo
his soul has been seared by injustice krivica ga je naredila brezčutnega

Sonderstempel, der, priložnostni žig