Franja

gascon, ne [gaskɔ̃, ɔn] adjectif gaskonjski; figuré bahav, bahaški, širokousten

Gascon masculin Gaskonjec; figuré bahač, širokoustnež

glōriōsus 3, adv.-ē (glōria)

I. slaven, slovit, preslaven, sloveč, slave vreden: mors CI., illa fuga, nobis gloriosa CI., clarorum hominum facta gl. CI., bene de re publ. mereri gloriosum est CI., quae si in privatis gloriosa sunt, multo magis commemorabuntur in regibus CI., gloriosius alicui CI., gloriosissimum factum CI., nostri populi honores fuerunt rari et gloriosi N., gl. princeps, gloriosissimae victoriae SUET., dies gloriosissimus T., qui res magnas manu saepe gessit gloriose NAEV. FR., gloriose triumphare CI. EP., reliqua gloriosius retinebat S. AP. GELL., quod per ipsos confici potuit, gloriosissime ... confecerunt CI. EP. –

II.

1. slavohlepen, častihlepen, častilakomen, visoko leteč, visoko segajoč, za visokim težeč: qui ... gloriae cupidos gloriosi reprehendunt CI., militis spiritus gl. VAL. MAX., gl. animus SUET.

2. (v slabem pomenu) bahav, samohvalen, širokousten, napihnjen, napuhnjen: miles PL., milites glor. CI., glor. philosophia, ostentatio civitatis CI., nihil enim umquam neque insolens neque gloriosum ex ore eius exiit N., pavo, gloriosum animal PLIN., epistulae glor. PLIN. IUN., gloriose amiciri, proloqui PL., ex ordiri, mentiri gloriose CI., gloriosius de re praedicare CI.; Miles gloriosus Bahavi vojščak, Vojak bahač (širokoustnež), naslov Plavtove komedije: PL., imitari militem gloriosum CI.

gobcal|o srednji spol (-a …) das Quatschmaul, (širokoustnež) der Schaumschläger

Golia m

1. biblijsko Goljat

2.
golia pren. goljat; slabš. bahač, širokoustnež

hablador zgovoren, blebetav

hablador m blebetač, širokoustnež

inānis -e, adv. inaniter

1. prazen, prost: Pl., Varr., Val. Fl. idr., domum eius iste reddiderat inanem Ci., in loculis ante inanissimis tantum nummorum positum vidit Ci., navis i. Ci., C., N. brez moštva, navem paene inanem contra praedones ducit Ci. a tudi = brez tovora, neotovorjena Ci., C., inanis basis Ci. nepopisan, subsellia inania Ci. ki na njih nihče ne sedi, tempus inane V. čas počitka (miru), agri inanes Ci. neobdelane, equum inanem reliquerunt Ci. brez jezdeca, inanis laeva sine anulo H. brez zlatega prstana, litterae Ci. brez vsebine; tako poseb. o mrtvecih: inane corpus Ci. brez duše (življenja), mrtvo; od tod enalaga: inanis umbra O. imago O. mrtveca, inane vulgus O. mrtvecev, inania regna V., Tartara O. kraljestvo (brezbitnih) senc; pesn. tudi: inania lumina O. prazne očesne votline, inane vulnus O. globoka, votla, inanis galea V., O. ki ni več na glavi (naspr. galea plena Sil. nataknjena na glavo), i. leo Stat. levova koža, i. Gaurus Iuv. razpokan. Pogosto subst. n.: prazen prostor, praznina: lapis per inane volutus V., raptus per inania currus O. po praznem ozračju; pri L. (38, 7, 9) = prazno mesto, podkop. Dopolnjuje se z abl.: insula cultoribus inanis S. fr.; natančneje z ab in abl.: foro a bonis et a liberis inani Ci., i. a marsupio Prud.; pesn. (analogno gr. κενός) z gen.: inane lymphae dolium H., corpus inane animae O.

2. occ.
a) s praznimi rokami: duo sigilla perparvula tollunt, ne omnino inanes revertantur Ci., si illinc inanis profugisses Ci., si pulset inanis Pr. brez daril.
b) ubog, reven: Pl., misera in civitate atque inani Ci., fratres egentes inanesque discedebant Ci. neobogateni.
c) oplenjen, oropan, izsesan: Siciliam inanem offenderant Ci. so dobili (našli) …
č) tešč, lačen, gladen: inanis venter H. „prazen želodec“, od tod: i. parasitus Pl., siccus inanis sperne cibum vilem H. lačen in žejen.

3. metaf. prazen česa, brez česa; z abl.: epistola inanis aliquā re utili et suavi Ci.; z gen.: omnia plena consiliorum, inania verborum Ci. (zevg.); occ.
a) prazen, puhel, plitev, jalov, plehek, brez vrednosti, nepomemben, malenkosten: Q., Cels. idr., paleae inanes V. ki v njih ni več zrnja; od tod: inania nobilitatis nomina Ci., inania delectamenta puerorum Ci., cum inanibus syngraphis venit Ci., pecuniae falsae et inanes Ci., ei quaedam inania pollicebar Ci.; subst.: inane abscindere soldo H. nebistveno ločiti od bistvenega (važnega); pl.: inania honoris T. nebistvene zunanjosti.
b) prazen, neosnovan, neutemeljen, brez (pravega) vzroka, ničev: Cat., Cu., Lucr., Q. idr., inanem aucupari rumorem Ci., ex curia se proripuit cum inanibus minis Ci., crimen inane Ci., i. credulitas T.; pesn. (adv.): meum pectus inaniter angit H. muči s praznim strahom (s tvorbami svoje domišljije).
c) prazen, zastonj(ski), brezuspešen, ničev(en), brez koristi: Val. Fl., Q. idr.: inane funus H. ki je bil zaman (po drugih: „brez trupla“, ker se je telo spremenilo v laboda), opes fallaces et cogitationes inanes meae Ci., inaniter artes exercere O., inane decus purpurae H., causas nequiquam nectis inanes V., inania opera H.; subst. pl. n.: inania: inania captare H. hlastati po praznih stvareh.
č) puhel, puhloglav, nečimrn, domišljav, samovšečen, spogledljiv, gizdav, nadut, širokoust(en), visokonošen: inanes adulescentiae cupiditates Ci., inaniter loqui Ci., inaniter arrogans Gell. strašanski širokoustnež, inaniter cogitare Amm., homo i. et regiae superbiae S., Asia inaniora parit ingenia L., i. animus Ci., inanissimi homines Lact.; subst. m.: inanes H. gizdalini, puhloglavci.

inventor iznajditeljski

inventor m izumitelj, iznajditelj; lažnivec, bahač, širokoustnež

jactancioso širokousten, bahav, nadut

jactancioso m širokoustnež, postavljač, bahač, nadutež

tranche [trɑ̃š] féminin rezina, reženj, kos (kruha, mesa itd.); (marmorna) plošča; odrezek; del, tranša; rob; obreza (knjige); srednji del volovskega bedra; zaporedna vrsta števil; skupina vagonov; familier obraz

tranche de pain, de jambon reženj kruha, gnjati
tranche napolitaine sladoled v obliki rezine
tranche dorée, marbrée zlata, marmorirana obreza
tranche de vie realističen prizor iz vsakdanjega življenja
tranches pluriel d'émission d'une loterie emisijske tranše pri loteriji
(populaire) s'en payer une tranche zabavati se, mnogo se smejati
tranche-montagne masculin, familier bahač, širokoustnež

venditore

A) agg. (f -trice) prodajen

B) m (f -trice) prodajalec, prodajalka, trgovec, trgovka:
il venditore e il compratore prodajalec in kupec
venditore ambulante krošnjar
venditrice d'amore evfemistično prostitutka
venditore di carne umana trgovec s sužnji
venditore di fumo pren. širokoustnež, slepar

ἀλαζών, όνος, ὁ, ἡ bahav, γυνή gizdav, ničemuren; subst. bahač, lažnivec, širokoustnež.

ἀπειλητήρ, ῆρος, ὁ (ἀπειλέω²) ep. širokoustnež, bahač.

ἀρτι-επής 2 ep. ki razločno govori, spreten v govorjenju, zgovoren, μύθων blebetač, bahač, širokoustnež.

βου-γᾱ́ιος, ὁ [Et. βοῦς, γάϝιος, gl. γαίω] ep. bahač, širokoustnež.

ἰό-μωρος 2 (ἰή, μώρος) ep. kričač, bahač, širokoustnež.

κενε-αυχής 2 (αὐχέω) ep. prazen, ničemuren bahač, širokoustnež.

σοφιστής, οῦ, ὁ (σοφίζω) 1. veščak, izvedenec v kaki umetnosti ali znanosti, umetnik, učenjak, λόγων pisatelj; pos. spreten govornik. 2. modrijan, filozof, mislec. 3. sofist: a) mož, ki je za plačilo učil praktične umetnosti ali znanosti; pos. učitelj govorništva in filozofskega razgovora; b) lažimodrijan, širokoustnež, slepar.