Franja

excēdō -ere -cēssī -cēssum

I. intr.

1. iziti, oditi, odhajati, oddaljiti se: abiit, excessit, evasit, erupit Ci., metu excesserant L., mecum excedentem tenuit non Ilia tellus V. izseljujočega se, audita maior humana vox excedere deos, simul ingens motus excedentium T. Od kod? z abl.: excedere urbe Ci., V., domo C., L., finibus suis, Galliā, oppido C., possessione L. posestvo zapustiti, finibus, viā L., regione, terrā, patriā V., Crotone excessum est L., excedere caelo O. z neba priti; poseb. o bojujočih se: excedere pugnā C., V., proelio C. boj zapustiti; s praep.: quoquam ex isthoc loco Ter., excessurum se ex Italia dixit Ci., excedere ex civitate, ex via, ex finibus C., ex acie N., ex pugna C., S., ex proelio C., N., ex orbe C. izstopiti, e templo L. Kam?: ex his tenebris in lucem illam Ci., agro hostium in Boeotiam L., in altius terrae fastigium Cu., excedere in exsilium (tudi abs. excedere) Icti,; brahilogija: excedere ad deos Cu., Vell. svet zapustiti in priti med bogove; o stvareh: priusquam ulla navis litore excederet Iust. je odrinila od obale; pren. umakniti se iz česa, s česa, ločiti se (npr. od tega sveta), umreti, (iz)giniti, preminiti: excedere vitā, e (ex) vita Ci., Cu., de vita Fr. = e medio Ter., Val. Fl., T. idr.; tudi abs.: excessise Augustum fama tulit T.; pren.: cura ex corde excessit Ter., mentes ex corpore excedunt Ci., cum animus … ex corpore excesserit Ci., cupiditatum dominatus excessit Ci., corporeae excedunt pestes V. telesne strasti izginejo, excedere palmā V. odreči se nagradi zmage, res excessit e memoria L. je ušla iz spomina, se je pozabila (v tem pomenu tudi samo excedere: Sil.), excedere pristinā bellandi consuetudine Auct. b. Afr. opustiti, reverentia excessit animis Cu.

2.
a) prodreti navzven: si quis humor excesserit Cels.
b) izstopati, ven moleti, dvigati se: sic … partes omnes collocatae sunt, ut nulla … excederet extra Ci., inferiores dentes longius quam superiores excedunt Cels., quod excedit, abscindendum est Cels., rupes quattuor stadia in altitudinem excedit Cu., excedentia in nubes iuga Plin., ubi in nostra maria tractus excedit Mel.; pren. α) iti čez (mejo), stopiti čez, stopiti iz česa, kaj prestopiti, prekoračiti, preseči (presezati): excedere ex ephebis Kom. ali e pueris Ci. mladeniško, deško dobo prestopiti (prerasti), iam excessit mi aetas ex magisterio tuo Pl., quo ultra eius iram excessuram fuisse L., cum libertas non ultra vocem excessiset L. je ostala le pri besedi, le na jeziku, excedere ultra fidem veri, supra usitatam rationem Val. Max., tantum ea clades excessit T. je bil tako čezmeren, hortante senatu, ut numerum augeret, iure iurando obstrinxit se non excessurum T. da ga ne bo prekoračil. β) (v govoru, spisu) od glavne teme zastraniti (zastranjati): excedere paululum ad enarandum, quam (kako) … L., in fabellam Sen. ph., si longior fuero in hoc, in quod excessi Plin. iun.
c) do česa dospeti, povzpeti se do česa: ad summum imperii vestigium Val. Max., eo laudis excedere T. povzpeti se do tolike slave.
č) časovno kam spadati: insequentia excedunt in eum annum, qui … L., pugna ad Trebiam in annum Flaminii non potest excessise L.
d) v kaj iziti, preiti, prehajati, prevreči se: quae (res) studiis in magnum certamen excesserit L., ne in altercationem excederet res L., in hoc … lacessiti principis ira excessit, ut … Vell.

— II. trans. (le poklas.)

1.
a) kak kraj zapustiti, (od)iti iz … umakniti se iz … : excedere curiam, urbem L., patrios muros Lucan.
b) kaj prestopiti (prestopati), prekoračiti: radicem montis S. fr., terminos agelli Val. Max.; (o rekah) stopiti čez, udariti čez … : Tiberis alveum excessit Plin. iun.; (o vodovju) iti čez kaj, sezati čez (nad) kaj, prestopiti kaj: ubi (flumen) adpositae crepidinis fastigium excessit Cu., stagnum altitudine genua non excedens Plin.; (o gorah) moleti nad kaj, vzdigovati se nad kaj: nubes excedit Olympus Lucan.

2. pren.
a) kako dobo prestopiti, prerasti: septimum mensem Col., annos decem Col., annum sextum natu Cael.
b) kako mejo ali mero prekoračiti (prekoračevati), preseči (presegati): tempus finitum L., modum L., Cu., modii mensuram L. epit., summam octoginta milium L., excessere metum mea bona O. moja sreča ne pozna strahu, fidem (vero) Vell., fidem veritatis Val. Max., fabae magnitudinem Plin., staturam iustam Suet., aequavit praestantissimorum gloriam aut excessit Suet., excedere fastigium equestre T. viteški čin, viteško dostojanstvo, excessā unione Tert.; v pomenu prekašati: nemine tantum ceteros excedente Iust.

Opomba: Sinkop. cj. pf. act.: excēssis = excēsseris Ter.

feldvébelski (-a -o) adj. voj. di, da maresciallo:
feldvebelski čin grado di maresciallo
pren. feldvebelske metode maniere caporalesche

galon [-lɔ̃] masculin debel trak, ki rabi kot okras pri zavesah, oblekah; militaire našiv, trak, pletenica (za oznako čina)

des galons de lieutenant poročniški našiv
arroser ses galons zaliti napredovanje v vojaškem činu, v službi
gagner ses galons au combat pridobiti si čin na bojnem polju
prendre du galon napredovati (v činu); dobiti ugoden položaj

generalpodpolkovnik samostalnik
vojska (čin) ▸ altábornagy

generalpolkovnik samostalnik
vojska (čin) ▸ vezérezredes

generalsk|i (-a, -o) Generals- (čin der Generalsrang)

generálski

generálski čin generalship; rank of general

generálski (-a -o) adj. voj. di, da generale; iron. generalesco;
generalski čin grado di generale

giberne [žibɛrn] féminin, vieilli torba za naboje

avoir le bâton de maréchal dans sa giberne imeti možnost od navadnega vojaka napredovati v najvišji čin, imeti možnost za dosego visokega položaja

kornet samostalnik
1. (posodica za hrano) ▸ tölcsérPica v kornetu zaradi svoje oblike spominja na sladoled. ▸ A tölcséres pizza a formája miatt fagylaltra emlékeztet.
Povezane iztočnice: sladki kornet

2. (vrsta sladoleda) ▸ tölcséres jégkrémSara si je na vroč poletni dan zaželela kornet, ki ga je tudi kupila v trgovini. ▸ Sara a meleg nyári napon megkívánta a tölcséres jégkrémet, és vett is egyet a boltban.

3. (o obliki) ▸ tölcsérIz debelejšega in tršega papirja oblikujte kornet. ▸ Vastagabb és keményebb papírból formázzon tölcsért!
Listi posušenih morskih alg so zviti v kornet, v katerem je riž z raznimi dodatki. ▸ A szárított tengerialga-leveleket tölcsérbe tekerték, és abban van a rizs a különböző feltétekkel.

4. (trobilo) ▸ kornett, piszton
5. (glasbenik) ▸ kornett, piszton

6. nekdaj (vojaški čin) ▸ cornet [katonai rang]
Avtor pogumnih verzov je bil kornet huzarskega polka telesne garde Mihail Jurjevič Lermontov. ▸ A bátor verssorok szerzője huszárezred testőrségének cornetje, Mihail Jurjevics Lermontov.

majorka samostalnik
(vojaški čin) ▸ őrnagy

majórski

majórska stopnja, (čin) major's commission (rank)

napredováti to make progress, to progress (v in); to get on, to get along; to be promoted

počasi napredováti to make slow progress; to make little headway
zelo je napredoval he has made considerable progress
napredoval je v čin stotnika he was promoted to the rank of captain
napredoval je za eno stopnjo he has been moved up one rank (ali step)
kdaj je napredoval (v službi) when did he get his promotion?
kdaj bo napredoval na višji položaj? when will he be promoted to a higher post?

nízek (-zka -o)

A) adj.

1. basso; piccolo; poco profondo:
nizko čelo fronte bassa
nizek fant ragazzo piccolo, di bassa statura
nizka voda acqua poco fonda
čevlji z nizko peto scarpe col tacco basso
preleteti v nizkem letu sorvolare a volo basso

2. (ki je ob spodnji, izhodiščni meji) basso; piccolo; scadente:
nizka cena prezzo basso
nizka kakovost qualità scadente
nizka naklada piccola tiratura

3. nižji (primernik) inferiore:
nižji čin grado inferiore
nižje sodišče tribunale di primo grado
nižji razredi osnovne šole classi inferiori della scuola elementare
šol. nižja gimnazija ginnasio inferiore

4. (ki pripada šibkejšim, revnejšim slojem, ki ni cenjen) umile; infimo:
biti nizkega rodu essere di umile origine
opravljati najnižja dela fare i lavori più umili

5. pren. (ki ima negativne moralne lastnosti) basso, volgare:
nizki nagoni bassi istinti

6. nižji (primernik) biol. inferiore:
nižje oblike življenja forme di vita inferiori
nižje živali invertebrati
elementarna, nižja matematika matematica elementare
nižji delavec manovale
voj. nižji oficir subalterno
voj. nižji podoficir graduato
knjiž. nižji sloji plebe
hist. nižji vazal valvassore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
elektr. nizka frekvenca bassa frequenza
grad. nizka gradnja costruzione sotto il livello del suolo
meteor. nizka megla nebbia bassa
elektr. nizka napetost bassa tensione
meteor. nizka oblačnost nuvolosità bassa
ekon. nizki donos basso rendimento
lov. nizki lov caccia minuta
šport. nizki start partenza bassa
šport. (tudi ekst.) nizki udarec colpo basso
nizek naslanjač marquise
hidr. nizek vodostaj magra
nizek ženski čevelj ballerina
bot. nizka bilnica festuca (Festuca fumila)

B) nízki (-a -o) m, f, n pl.
nižji (podrejeni) i subalterni
na njej ni bilo nič nizkega non aveva niente di volgare, di vile

oficial moški spol rokodelec, rokodelski pomočnik; častnik; pisar, poduradnik

oficial de aviación letalski častnik
oficial de reserva, oficial de complemento rezervni častnik
oficial sastre krojaški pomočnik
cargo de oficial častniški čin

oficirsk|i (-a, -o) (častniški) Offizier(s)- (čin der Offiziersrang, uniforma die Offizieruniform, družina die Offiziersfamilie, menza die Offiziersmesse)

oficírski d'officier; des officiers

oficirski čin grade moški spol d'officier
oficirski korpus corps moški spol des officiers
oficirska menza mess moški spol des officiers
oficirska šola école ženski spol militaire, centre moški spol d'instruction des officiers

oficírski oficial, de oficiales

oficirski čin (kariera) grado m (carrera f) oficial
oficirska menza comedor m de oficiales
oficirski korpus cuerpo m de oficiales, oficialidad f
oficirska šola escuela f militar

podelíti (-ím) | podeljeváti (-újem) perf., imperf.

1. conferire, attribuire, assegnare; dare; devolvere; concedere; investire:
komu podeliti funkcijo investire qcn. di una carica
podeliti diplomo assegnare la laurea; addottorare; diplomare
podeliti odlikovanja conferire le decorazioni

2. spartire, dividere:
podeliti amnestijo amnistiare
voj. podeliti čin graduare
podeliti državljanstvo naturalizzare
podeliti milost (pomilostiti) accordare la grazia (a), graziare (qcn.)
rel. podeljevati zakrament (zlasti obhajati) sacramentare (qcn.)

polkovnik samostalnik
(vojaški čin) ▸ ezredes