Franja

líhnuti lîhnēm dial. uiti čemu: brat Ilija, puška ga ubila, on ne lihnuo sablje Halilove

líšiti lȋšīm
I.
1. odvzeti komu kaj: lišiti koga slobode, koga života, službe, imetka, baštine
2. oprostiti koga česa: lišiti koga svih obaveza, dužnosti
II. lišiti se
1. odreči se čemu, česa: lišiti se svojih prava, svojih zadovoljstava
2. znebiti se: lišiti se bijede, napasti

maskírati -am
I.
1. maskirati, staviti, stavljati masku, obrazinu: maskirati se za maškarado
2. davati, dati čemu prividan spoljašnji, vanjski izgled, prikrivati, prikriti
3. maskirati: maskirati položaj
II. maskirati se maskirati se, prerušiti se, obrazinom zakloniti lice

meníti i méniti -im
I.
1. misliti, držati: menim, da smo končali; menim, da ta rešitev ni dobra
2. kaniti, namjeravati (-mer-): nisem te menil žaliti
II. meniti se
1. obazirati se, voditi računa o čemu, o kom: ne menim se za tvoje nasvete
2. voditi računa o čemu; brinuti se o čemu: za te grobove se nikdo ne meni
3. mariti: da ga je pahnila v nesrečo, za to se ne meni dosti
4. razgovarati: oče ji je prepovedal meniti se z njim

minded [máindid] pridevnik
razpoložen, voljan, rad; čemu vdan, privržen, naklonjen (v sestavljenkah)

if you are so minded če je to tvoj namen
air-minded ki se nagiba k letalstvu
evil-minded zlonameren
high-minded plemenit
narrow-minded ozek, tesnosrčen
open-minded širokosrčen
sport-minded ki ima rad šport

nabjeđívati -bjèđujēm (ijek.), nabeđívati -bèđujēm (ek.)
1. po krivem obdolževati
2. prigovarjati komu k čemu

nadéjati se i nádejati se -am se
1. nadati se čemu: nadejati se uspeha
2. očekivati, predviđati: nadejam se, da se bo zadeva dobro končala

nadíhniti -em dati čemu laku nijansu boje: zadrega ji je nadihnila lica z rdečico; nadihnjen cvet

nadzòr -ôra m nadzor, nadgledanje, vođenje računa o čemu, o kome

nagíbati -am
I.
1. naginjati, nagibati: nagibati vedro, čoln, čašo
2. naginjati, sklanjati: nagibati koga k dobremu
3. nagovarati: nagibati koga na svojo stran
II. nagibati se
1. naginjati se, nagibati se: nagibati se nad vodo
2. biti sklon čemu: nagibati se k dobremu, k površnosti
3. sonce se nagiba k zahodu
sunce se priklonilo zapadu, se nagnulo k zapadu

nakapúriti -kàpūrīm dati čemu obliko kape, kapuce: nakapurenu vreću nosi na glavi

naštúliti -im ekspr.
I. dati čemu oblik glave šešira: naštuliti lase na tilniku
II. naštuliti se nakinđuriti se, neukusno se obući; govoriti naštuljeno
govoriti oholo

naučíti -im, naučil
I.
1. naučiti koga čemu: naučiti koga reda
2. naučiti koga što: naučiti koga zgodovino
3. naučiti koga kozjih molitvic naučiti koga pameti
II. naučiti se naučiti: naučiti se pesem
naučiti pjesmu; naučiti se jezika
naučiti jezik; v mestu se je naučila kuhanja
u gradu je naučila kuhati, je izučila kuharsku vještinu (veš-); naučiti se na pamet; kar se Janezek nauči, to Janez zna
kako si u mladosti naučio, tako ćeš u starosti raditi; naučena lekcija

nèudeležèn -êna -o koji ne sudjeluje (-de-), ne učestvuje u čemu: neudeležen pri zločinu

noceō -ēre -cuī -citum (sor. z necāre; gl. nex)

I. intr.

1. škoditi, škodovati, oškodovati koga, povzročiti (povzročati), narediti (delati) komu škodo, storiti, prizade(ja)ti komu kaj hudega, kaj žalega, spraviti (spravljati) koga v nesrečo, biti škodljiv, biti neugoden, predstavljati oviro (naspr. prodesse); abs.: arma esse alia ad tegendum, alia ad nocendum Ci., sublato iure nocendi N. žaljenja, alieni nocendi locum dare N. komu pokazati (svojo) slabost, nocendi artes, tempus nocendi V., ne sit vis magna nocendi O., nocendo prosum O., prodesse enim eos (sc. daemonas) putant, cum nocere desinunt, qui nihil aliud possunt quam nocere Lact., nocendi acerbitate conflagrans Amm. strastno škodoželjen; o stvareh: inguen ne existat, papulae, tama, ne boa noxit (gl. opombo) Luc. ap. Fest., ne fluctus, ne vadus, ne piscis aliquā noxit Poeta ap. Fr., prohibet nocere venenum quod tibi datur S. fr., qui (sc. venti) si humidi nocent Vitr., quae nocuere sequar, fugiam quae profore credam H., in corporibus aequis … nihil quod nociturum est medici relinquunt Cu., hic (sc. homo) prodesse vult, illa (sc. ira) nocere Sen. ph., ferox impatiensque natura irritamenta nociturae libertatis evitet Sen. ph.; z dat.: iuro … me nociturum nemini Pl. iura te non nociturum esse homini de hac re nemini Pl., Iuppiter nimio calore hominibus nocet Ci., ut non liceat sui commodi causā nocere alteri Ci., se nociturum (sc. esse) nemini C., supplicibus deorum nocere N. lotiti se jih, qui eorum cuiquam nocuerit L.; z abl.: feminas omnes ubique visu nocere, quae duplices pupillas habeant Ci. ap. Plin., persona … exemplo nocet Vell.; z abl. in dat.: nec (sc. rex) alio loco (z bivanjem kje drugje) disciplinae militari magis nocuit Cu.; z dat. (o stvareh): Val. Max., nocent et frugibus umbrae V., haec nocuere mihi O., maior sum quam cui possit fortuna nocere O., ei materiae nec caries nec tempestas nec vetustas potest nocere Vitr., ne conspectae opes vitae nocerent Iust.; z dat. in abl.: neque enim his (sc. navibus) nostrae (sc. naves) rostro nocere poterant C.; (le enkrat) z adversus: quod adversus eum non nocuit Ulp. (Dig.); z notranjim obj.: si servus noxam nocuit Tab. XII če je suženj prizadejal kako škodo, če je suženj kaj zagrešil, ob eam rem noxam nocuerunt L. (stalno fecijalsko besedilo) so se pregrešili, noxiam nocere Iulianus ap. G. (Dig.); z acc. pron. n.: si uredo aut grando cuippiam nocuit Ci., ne quid sibi ne rei publicae nocere posset Ci., nihil iis nocituros hostes C., nihilum nocere lagoenis H. prizanašati steklenicam = zmerno piti, quam metui, ne quid Libyae tibi regna nocerent V., quantum illi nocuere greges durique venenum dentis V.; s subjektnim inf.: quid temptare nocebit? O. kaj bi lahko poskus škodil?; s subjektnim ACI: nocet esse deum O. na svojo škodo sem bog, nocet esse sororem O.; v pass. brezos.: Vitr., Sen. ph., neque diem decet me morari neque nocti nocerier (= noceri) Pl., ut ne cui noceatur Ci., mihi quidem ipsi nihil ab istis iam noceri potest Ci., ne quid eis noceatur C., relinquebatur ut neque longius ab agmine legionum discedi Caesar pateretur et tantum in agris vastandis incendiisque faciendis hostibus noceretur C., providebatur, ut potius in nocendo aliquid praetermitteretur quam cum aliquo militum detrimento noceretur C. da bi raje sovražniku delali manj škode kot pa mu … škodili, rostro enim noceri non posse cognoverant C., ipsi vero nihil nocitum iri C. njemu samemu pa res ne bo storjeno nič žalega, quibus haut multo secus quam ferro noceri poterat S. fr., noceri enim ei, cui hac lege non liceat L., quatenus exemplo non nocebatur Vell.

2. biti v napoto (za napoto), delati napoto, napotovati čemu, ovreti (ovirati), preprečiti (preprečevati), onemogočiti (onemogočati) kaj: turba nocet iactis telis O., si modo sic faciat, ut lumini noceat Ulp. (Dig.). —

II. trans. oškodovati koga, (po)kvariti kaj, škoditi (škodovati) komu, čemu; v act. le pri poznejših piscih: ut, quod tibi prodest, adversarium noceat Veg., iudica, domine, nocentes me Vulg., si quid voluerit eos nocere It., pogosteje v (osebnem) pass. noceor = trpim (utrpevam) škodo, stori se mi kaj žalega: larix ab (zaradi) suci vehementi amaritudine ab carie aut tinea non nocetur Vitr., neque a tempestatibus neque ab ignis vehementia nocentur Vitr., itaque cum non solum non noceretur, verum etiam quarundam uberibus aleretur, ad ultimum in Oceanum abici iussit Iust., aequum non est nos noceri hoc, quod … Ulp. (Dig.). — Od tod adj. pt. pr. nocēns -entis

1. škodljiv, kvaren, slab: a caulibus … ut a pestiferis et nocentibus (sc. vites) refugere dicuntur Ci., edit cicutis alium nocentius H., nocens ferrum ferroque nocentius aurum O.; adv. nocenter škodljivo, kvarno, v škodo: Tert., magisque nocenter indolescit (sc. abscessus) Cels., robusta crura nec longa sed infestis velut sudibus nocenter armata Col.

2. (kakega hudodelstva) kriv, obtežen s krivdo, hudodelski, hudodelen, zločinski, od tod tudi kazniv (naspr. innocens, innoxius): reus n. Ci. idr., homo Cels., femina Ps.-Q., fac moriendo Antonium nocentiorem Sen. rh., ne nocentiores vos faciat T., in hac libidine hominum nocentissimorum Ci., homo sceleratissimus et nocentissimus Ci., nocentissimus senex Ps.-Q.; kot subst. nocēns -entis, m krivec, hudodelec, hudodelnik, zločinec: nocentem et nefarium impiumque defendere Ci., dolore et cruciatu nocentis suum dolorem lenire Ci.; v pl.: Sen. rh., meritā caede nocentum (gl. opombo) O., nocentissimi Sen. ph. največi hudodelci, največji zločinci.

3. brezbožen, zanikrn, malovreden: se avarissimi hominis cupiditati satis facere posse, nocentissimae (po novejših izdajah nocentissimi) victoriae non posse Ci., nocentissimi mores Q.

Opomba: Star. cj. pf. noxit (= nocuerit): Luc. ap. Fest., Poeta ap. Fr.; inf. pass. nocerier: Pl. — Gen. pl. pt. pr. nocentium: Corn., pesn. tudi nocentum: O.

obdelováti -ujem i obdelávati -am
1. obrađivati, obdjelavati (-del-): obdelovati vrt, njivo, les, diamante, podatke, informacije; ročno, strojno obdelovati
2. obrađivati, raspravljati o čemu, pretresati: v knjigi obdeluje povojno problematiko
3. obrađivati, govoriti, učiti o: v biologiji obdelujemo sedaj vitamine
4. proučavati, ispitivati, pretresati: obdelovati vprašanje socialnega zavarovanja
5. nagovarati: toliko časa so ga obdelovali, da je privolil
6. tući, mučiti: obdelovati koga s pestmi po glavi; žrtev je neusmiljeno obdeloval
7. kritizirati, kritikovati, grditi: obdelovati koga z grdimi izrazi
8. obrađivati, masirati

obravnavánje s raspravljanje o čemu, pretresanje: kompleksno obravnavanje problema

obravnávati -am
1. raspravljati o čemu, pretresati što: obravnavati sporno zadevo na sodišču
2. obrađivati: obravnavati tekst, berilo

odòljeti odòlīm (ijek.), odòleti odòlīm (ek.) odoleti, ustaviti se, upreti se, biti kos čemu, premagati, obvladati kaj, koga: ne mogu više odoljeti njenim suzama; ne mogu da odolim čežnji, srcu svome

odpovédati -vem, odpovej -te, odpovedal -a
I.
1. otkazati: odpovedati sejo, službo, časnik
2. otkazati, zatajiti, izdati: zavore so odpovedale; oči so mu odpovedale
II. odpovedati se otkazati se, odreći se, zahvaliti se na čemu, povući se s položaja, dati ostavku: odpovedati se prestolu, funkciji