Franja

instinct [ɛ̃stɛ̃] masculin nagon, instinkt

d'instinct, par instinct nagonsko, spontano
instinct de la conservation samoohranitveni nagon
instinct divinateur dar vedeževanja
instinct grégaire čredni nagon
instinct sexuel spolni nagon
instinct infaillible nezmotljiv instinkt
avoir l'instinct des affaires imeti čut za poslovne zadeve
pressentir par instinct un danger nagonsko slutiti nevarnost

izgubíti to lose; to be a loser, to come off a loser, to meet with a loss, to incur (ali to experience) a loss; (s smrtjo) to suffer a bereavement (ali the loss of a dear one), to be bereaved, to lose someone; (založiti kam) to mislay

izgubíti se to be lost, to become lost, to lose one's way, to go astray
izgubi se! be off with you!, begone!, get along with you!, žargon get lost!
izgubíti se v gozdu to be lost in the woods
izgubíti bitko to lose a battle
izgubíti glavo to lose one's head, to become confused
izgubíti v igri to lose at gambling
izgubíti naklonjenost kake osebe to lose someone's good grace (ali someone's favour), to incur displeasure
nismo nič izgubili! (figurativno) not much of a loss!
izgubíti nedolžnost to lose one's innocence (ali chastity)
nimam česa izgubíti I have nothing at stake, I stand to lose nothing
izgubil sem X SIT pri tem poslu I am X tolars out of pocket by this transaction
izgubíti očeta to lose (ali to suffer the loss of) one's father
izgubíti svoje pravice to lose (ali to forfeit) one's rights
izgubíti svoj čas in trud to waste one's time and trouble (ali pains)
izgubíti čut sramežljivosti, sramú to lose one's sense of shame, to be dead to shame
izgubíti potrpljenje to lose (one's) patience, to lose one's temper
izgubíti pot to lose one's way. to go astray
izgubíti pravdo to lose a lawsuit, to be debated in a lawsuit
izgubíti nit svojega govora to lose the thread of one's discourse
izgubíti igro, partijo to lose a game
tudi hipa ne smemo izgubíti there is not one moment to lose
zaradi tega bi (on) utegnil izgubíti svoje mesto that might lose him his place
izgubíti pogum to lose courage, to lose heart, to be discouraged
izgubíti na teži to lose weight, to lose flesh, to slim
izgubíti tla pod nogami to lose one's footing
izgubíti sled to lose the scent, to lose the trail
izgubíti ugled to lose face, (pri kom) to sink in someone's estimation, to lose credit with someone
izgubíti voljo za to lose one's zest for
izgubíti vrednost to depreciate
izgubíti upanje to lose (ali to give up) all hope, to despair (of)
izgubil je pogum his heart (ali spirits) sank
izgubíti iz vida, iz oči to lose sight of
izgubíti zanimanje za to lose interest in
izgubíti zaupanje to lose one's confidence
izgubíti zavest to swoon, to faint away, to have a fainting fit
izgubíti življenje (v bitki) to lose one's life (in battle)
ne bomo izgubljali besed o tem we shall waste no words on that
kakor (pri)dobljeno, tako izgubljeno easy come, easy go

jezikóven linguistique, de la langue, grammatical

jezikovni čut sentiment moški spol du génie d'une langue, sens moški spol de la langue
jezikovna meja frontière ženski spol linguistique
jezikovna posebnost idiotisme moški spol (francoska gallicisme, angleška anglicisme, nemška germanisme, španska hispanisme)
jezikovno pravilo règle ženski spol grammaticale
jezikovni zakon loi ženski spol de la langue

jezikóven lingüístico

jezikovni atlas atlas m lingüístico
jezikovni čut sentido m del idioma; intuición f lingüística
jezikovna meja frontera f lingüística
jezikovna posebnost idiotismo m
jezikovno pravilo regla f gramatical
špansko jezikovno področje los países de habla española
španska jezikovna posebnost hispanismo m
jezikovno znanje conocimientos m pl lingüísticos

jezikovn|i (-a, -o) sprachlich, (znotrajjezikovni) innersprachlich; Sprach- (atlas der Sprachatlas, boj der Sprachenkampf, čut der Sprachsinn, kliše das Sprachklischee, kotiček die Sprachecke, laboratorij das Sprachlabor, nasveti die Sprachberatung, občutek das Sprachempfinden, das Sprachgefühl, otok die Sprachinsel, posrednik der Sprachmittler, pouk der Sprachunterricht, prostor der Sprachraum, sistem das Sprachsystem, spomenik das Sprachdenkmal, tečaj der Sprachkursus, vodnik der Sprachführer, zakon das Sprachgesetz, zemljevid die Sprachkarte, čistost die Sprachreinheit, dediščina das Sprachgut, družina die Sprachfamilie, kultura die Sprachkultur, meja die Sprachgrenze, nadarjenost die Sprachbegabung, norma die Sprachnorm, plast die Sprachschicht, posebnost die Spracheigenheit, pravilnost die Sprachrichtigkeit, pregrada die Sprachbarriere, raba der Sprachgebrauch, reforma die Sprachreform, sorodnost die Sprachverwandtschaft, umetnost die Sprachkunst, umetnije Sprachkünste množina, vzgoja die Spracherziehung, zakonitost das Sprachengesetz, zmeda die Sprachverwirrung, bogastvo der Sprachreichtum, občestvo die Sprachgemeinschaft, ozemlje das Sprachterritorium, das Sprachgebiet, pravilo die Sprachregel, svetovanje die Sprachberatung, usmerjanje die Sprachlenkung, vprašanje die Sprachenfrage); sprach- (nadarjen sprachbegabt, napačen sprachwidrig, pravilen sprachrichtig, ustvarjalen sprachschöpferisch)
jezikovno mešan ozemlje: gemischtsprachig

lepôten de beauté, esthétique

lepotni čut sentiment moški spol du beau, goût moški spol, sens moški spol esthétique
lepotna kirurgija chirurgie ženski spol esthétique (ali plastique)
lepotna kraljica reine ženski spol de beautê
lepotna napaka petit défaut, défectuosité ženski spol, imperfection ženski spol, (predmeta) vice moški spol
lepotna nega soins moški spol množine esthétiques (ali de beauté)
lepotni obližek mouche ženski spol
lepotni salon salon moški spol (ali institut moški spol) de beauté
lepotno tekmovanje concours moški spol de beauté

lepôten de belleza; estético

lepotni čut sentido m estético, sentimiento m de lo bello (ali estético)
lepotni nalepek, obližek (fig) lunar m
lepotna napaka defecto m exterior; imperfección f
lepotna kirurgija cirurgía f estética (plástica)
lepotna kraljica reina f de la belleza
lepotna nega cosmética f
lepotni salon salón m (ali instituto m) de belleza
lepotna tekma concurso m (ali certamen m) de belleza

lībertās -ātis, f (līber)

1. svoboda = svobodnost, osvobojenost, stan (položaj) osvobojenca (naspr. servitus): servos ad libertatem vocare C. sužnjem obljubljati osvoboditev, aliquem in libertatem vindicare Ci. koga osvoboditi, servo Crotonis libertas data est Ci., servis libertatem dare Iust.; v pl. osvoboditve, včasih = svoboščine: tribus non conduci possim libertatibus, quin ego illis hodie comparem magnum malum Pl., pecunias et libertates servis et ante dono datas T., libertatum conservandarum causā Ulp. (Dig.); metaf.: his terroribus ab Epicuro soluti et in libertatem vindicati Ci. duhovno osvobojeni.

2. svobodnost = stan (položaj) svobodnjaka, državljanska svoboda kot skupek pravic in prednosti rim. državljana, zlasti pravica glasovanja ob narodnih zborovanjih: quando patriam et libertatem perdidi Pl., quorum virtuti belli fortuna pepercit, eorundem me libertati parcere certumst Enn., cum intellegeret … omnes … homines naturā libertati studere et condicionem servitutis odisse C., libertate uti Ci., N. svoboden biti, imminuere civium Romanorum libertatem Ci., ad usurpandam libertatem vocare Ci. pozvati h glasovanju, dati na glasovanje, libertatem alicui eripere L. pravico glasovanja.

3. politična svoboda (držav, narodov), neodvisnost, samostojnost, samouprava (samoupravnost), demokratična ustava (naspr. dominatio, dominatus, servitus): patriam e servitute in libertatem vindicare N., et a regum et a patrum dominatione solere in libertatem rem populi vindicari Ci., in optimatium dominatu vix particeps libertatis potest esse multitudo Ci., aliae nationes servitutem pati possunt: populi Romani est propria libertas Ci., aut libertatem propriam Romani et generis et nominis recuperemus aut mortem servituti anteponamus Ci., plebi re, non verbo danda libertas Ci., Dionysius cum omnia moliendo eripuerit civibus suis libertatem Ci., Romani Aeduis libertatem erepturi sunt C., plus communi libertati tribuere C., reliquasque civitates sollicitant, ut in ea libertate, quam a maioribus acceperant, permanere quam Romanorum servitutem perferre mallent C., Brutus conditor Romanae libertatis L., Urbem Romam a principio reges habuere. Libertatem … L. Brutus instituit T. svobodo = demokratsko ustavo, demokracijo, republiko; od tod: libertas eos excitavit ad salutem patriae defendendam Ci. čut za svobodo, innata Ci. prirojeno svobodoljubje, timefacta l. Ci. — Pooseb. Lībertās -ātis, f Libêrtas = Svoboda, boginja svobode, ki je imela svetišče na forumu in na Aventinu: O., Plin., Suet., quaestiones … quae sunt habitae nunc in atrio Libertatis Ci., simulacrum … in aede Libertatis L.

4. metaf.
a) svoboda (da sme kdo storiti ali govoriti, kar hoče), α) dovoljenje, dovolilo: dat populo libertatem, ut quod velint faciant Ci., libertas est potestas vivendi, ut velis Ci., l. dicendi, loquendi Ci., fandi V., testamentorum Q., caeli Q. prost zrak; z inf.: sit modo libertas quae velit ira loqui Pr., nec mihi libertas imis freta tollere harenis Val. Fl. β) (v slabem pomenu) svoboda v vedenju, nevezanost, nezmernost, samopaštvo, samopašnost, razbrzdanost, razuzdanost: l. vitae C. razuzdano življenje, partim nimia libertas in adulescentia, partim profusa luxuries Ci., feminae omnium rerum (v vseh zadevah) libertatem, immo licentiam desiderant L., l. verborum Q. γ) (v blagem pomenu) odkritost, odkritosrčnost, prostodušnost (= gr. παρρησία), svobodomiselnost, neustraš(e)nost, odločnost, pogum: libertatem requirere Ci., multa cum libertate dicere Ci., l. ingenii S., aliquem multa cum libertate notare H., hoc mihi libertas, hoc pia lingua dedit O., vera de exitu eius magna cum libertate ominatus est Vell., in eo multa l. Q., affectatores libertatis, antiqua comoedia facundissimae libertatis, vox honestissimae libertatis Q., quae in aliis libertas est, in aliis licentia vocatur Q., quasi per libertatem T.
b) prostost (osvobojenost, razbremenjenost) od davščin: Icti.

locality [loukǽlíti] samostalnik
kraj, prostor, prizorišče

sense of locality čut za orientacijo

materínski (-a -o) adj. materno:
materinska ljubezen amore materno
materinska celica cellula madre
materinska rastlina pianta madre
materinska šola scuola materna
materinsko pravo matriarcato
materinski čut mammismo

moral¹ [mɔ́rəl] pridevnik (morally prislov)
moralen, nraven; duhoven, notranji; spodoben, čednosten, kreposten

moral certainty velika verjetnost
moral courage moralna moč
moral faculty, moral sense čut za spodobnost
moral philosophy (science) etika
moral law moralni zakon
moral support moralna opora
a moral life čednostno življenje
moral hazard subjektivno tveganje
psihologija moral insanity moralna defektnost

nationalité [-lite] féminin narodnost, državljanstvo

sentiment masculin de nationalité narodnostni čut
acquérir, avoir, prendre, perdre la nationalité française dobiti, imeti, vzeti, izgubiti francosko državljanstvo
sans nationalité brez državljanstva

občut|ek¹ moški spol (-ka …) fiziološki:

1. die Empfindung, -empfindung (barvni Farbempfindung, bolečine Schmerzempfindung, čutni Sinnesempfindung, okusa Geschmacksempfindung, otipa Tastempfindung, svetlobni Lichtempfindung, toplote Wärmeempfindung, vidni Gesichtsempfindung, vonja Geruchsempfindung)

2. (čut) das Gefühl, der Sinn (za prostor Raumgefühl, mišični Muskelsinn, za ravnotežje Gleichgewichtsgefühl, za čas Zeitgefühl, Zeitsinn, za mraz Kältesinn, prostorski Raumsinn)

3. (telesno občutje) das Gefühl, -gefühl (gomazenja Kribbelgefühl, lakote Hungergefühl, nemoči Schwächegefühl, neugodja Unlustgefühl, sitosti Sättigungsgefühl, strahu Angstgefühl, teže Schweregefühl, ugodja Lustgefühl, vrtoglavice Schwindelgefühl, žeje Durstgefühl)

občut|ek² moški spol (-ka …) duševni:

1. die Empfindung, Gefühlsempfindung (hvaležnosti Dankempfindung)

2. (duševno občutje) das Gefühl (nejasen ein dunkles Gefühl, neugoden/čuden/slab ein mulmiges/schlechtes Gefühl), -gefühl (hvaležnosti Dankbarkeitsgefühl, krivde Schuldgefühl, lastne vrednosti Selbstwertgefühl, manjvrednosti Minderwertigkeitsgefühl, pripadnosti Gemeinschaftsgefühl, Zugehörigkeitsgefühl, prisile Zwangsgefühl, sramu Schamgefühl, sreče Glücksgefühl, svobode Freiheitsgefühl, ugodja Wonnegefühl, vrednosti Wertgefühl)

3. (moralni čut) das -gefühl, -[bewußtsein] bewusstsein (časti Ehrgefühl, dolžnosti Pflichtgefühl, [Pflichtbewußtsein] Pflichtbewusstsein, odgovornosti Verantwortungsgefühl, [Verantwortungsbewußtsein] Verantwortungsbewusstsein)

4. (razpoloženje) die Stimmung
|
to je stvar občutka das ist Gefühlssache
z občutkom mit Gefühl
z občutkom dolžnosti [pflichtbewußt] pflichtbewusst
z mešanimi občutki mit gemischten Gefühlen
navdajati z občutkom domačnosti anheimeln
imeti občutek, da … sich … fühlen (da imaš prav sich im Recht fühlen, da se od tebe preveč zahteva sich überfordert fühlen, da te kdo zanemarja sich von X vernachlässigt fühlen)

občut|ek³ moški spol (-ka …)

1. (čut, smisel) das Gefühl, der Sinn, das Empfinden (jezikovni Sprachgefühl, Sprachempfinden, za naravo Natursinn, Naturgefühl, pravni Rechtsgefühl, Rechtsempfinden, za realnost Realitätssinn, za stil Stilgefühl, za vožnjo Fahrgefühl, za pravičnost Gerechtigkeitssinn)
kar po občutku nach Gefühl

2. (nos, instinkt) das Gespür, der Instinkt (zanesljiv ein sicherer Instinkt)

3.
izostreni/fini občutek das Fingerspitzengefühl
|
brez občutka instinktlos, ohne Gefühl, ohne Fingerspitzengefühl

odgovornost¹ [ó] ženski spol (-i …)

1. die Verantwortung
naložiti si odgovornost Verantwortung auf sich laden
prevzeti odgovornost za (verantwortlich) zeichnen für, die Verantwortung übernehmen für

2. občutek: die Verantwortlichkeit, das Verantwortungsgefühl, zavest: das [Verantwortungsbewußtsein] Verantwortungsbewusstsein
ki z veseljem sprejema odgovornost verantwortungsfreudig
ki ima čut odgovornosti verantwortungsvoll
ki nima čuta odgovornosti verantwortungslos
ki ima zavest odgovornosti [verantwortungsbewußt] verantwortungsbewusst

3. (tveganje):
lastna odgovornost die Eigenverantwortlichkeit, Eigenverantwortung
na lastno odgovornost auf eigene Gefahr, auf eigene Verantwortung, in eigener Verantwortung; eigenverantwortlich, selbstverantwortlich

odgovórnost responsibility; žargon the buck, the can

brez odgovórnosti without responsibility
na vašo odgovórnost at your risk
čut odgovórnosti sense of responsibility
na lastno odgovórnost on one's own account
poln odgovórnosti involving great responsibility, responsible
bati se odgovórnosti to be afraid of responsibility
odgovórnost je na tebi the responsibility rests on you
delati na lastno odgovórnost to act on one's own responsibility
izogniti se odgovórnosti to avoid (ali to shirk) responsibility
nositi polno odgovórnost to shoulder (ali to bear) one's full responsibility
naprtiti komu odgovórnost to pin responsibility on someone
napravi to na mojo odgovórnost do it and let me answer for it
obesili so mi vso odgovórnost za vrat (pogovorno) I was left holding the baby
odklanjati vso odgovórnost to disclaim all responsibility
poklicati na odgovórnost to call to account, to take someone to task; to hold someone responsible
prevzeti odgovórnost za kaj to take (the) responsibility for something, to take it upon oneself
jaz bom prevzel odgovórnost za ta korak I'll take responsibility for this step
prevzeti nezaželeno odgovórnost (figurativno, pogovorno) to carry the can (ali to be left holding the baby)
ne sprejeti, ne prevzeti odgovórnosti to accept no responsibility
osvoboditi, razrešiti, razbremeniti odgovórnosti to relieve of responsibility
otresti se odgovórnosti to shed (ali to shrug off) responsibilities
zahvaliti, naprtiti odgovórnost na to shift the responsibility on to, to pin responsibility on, (pogovorno) to pass the buck

odgovórnosten (-tna -o) adj. di responsabilità:
imeti odgovornostni čut avere senso di responsabilità

orientácija orientation ženski spol , information ženski spol

čut za orientacijo sens moški spol de l'orientation
letalo je izgubilo orientacijo l'avion a perdu l'orientation
poklicna orientacija orientation professionnelle
za vašo orientacijo pour votre information (ali gouverne)
za orientacijo pour (ali à titre d') information, à titre documentaire (ali indicatif)

orientácija orientación f ; información f

za orientacijo para (ali a título de) información
za Vašo orientacija para su gubierno
čut za orientacijo sentido m de la orientación