Franja

liquidus 3 (liquēre)

1. raztopljen, tekoč, židek: plumbum H., odores H. vonjiva (vonjava) mazila, aqua Ca., moles Lucr., nymphae O. studenčne nimfe, nimfe studenčnice, palaestra Lucan. tekoča, vlažna, spolzka (ker si rokoborci ude mazilijo z oljem), flumina (naspr. gelu rigentia) Plin. iun., iter po plinastem zraku: V., tudi: po vodi: Pr., alvus ali venter Cels. lijoče, odprto telo; subst. liquidum -ī, n tekoče, kaka tekočina, voda idr.: tibi si sit opus liquidi non amplius urnā H., liquido mixta polenta O. z vodo, crassa conveniant liquidis et liquida crassis Lucr.; occ. (o glasovih) topljiv, jezičen: consonantes Char., Prisc., Prob. zvočniki (= l, r, m, n), vocales (= ε, ο) Prisc.; metaf. gladko tekoč, gladek, nepretrgan: genus dicendi Ci., genus sermonis adfert non liquidum, non fusum ac profluens, sed exile, aridum, conscisum ac minutum Ci.

2. čist, bister, jasen, svetel, veder: aqua L., fontes V., Falernum H., Baiae H. s čistim zrakom, po drugih: z bistro vodo, aether V., O., caelum O. čist zrak, aestas, ignis, nox V., liquidā iam luce L., lux liquidior Cu., liquidissima caeli tempestas Lucr.; (o glasu) čist, jasen, zveneč: liquidis loca vocibus opplent Lucr., tum liquidas corvi … voces … ingeminant V., cui liquidam pater vocem cum cithara dedit H., tako tudi: citharae liquidum carmen Lucr.; metaf.
a) čist, bister, jasen, razločen, razumljiv: purum liquidumque ingenium Ci., liquida voluptas et libera Ci. ali voluptas liquida puraque Lucr. neskaljena, fides O. čista, prava, oratio ita pura, ut nihil liquidius Ci.
b) vesel, veder, živahen, boder, miren: homo, animus Pl., mens Cat., somnus Val. Fl.
c) očiten, (prav) gotov, zanesljiv: auspicium Pl.; subst. liquidum -ī, n gotovost, neizpodbitnost, nedvo(u)mnost, zanesljivost: ad liquidum explorata L., ad liquidum perducere Q.; od tod adv. abl. liquidō prav gotovo, zagotovo, neizpodbitno, nedvo(u)mno, očitno, odločno, mirne vesti, brez pomisleka: l. iurare Ter., nemo est, quin audisse se l. diceret Ci., confirmare hoc l., iudices, possum Ci., alia sunt, quae l. negare soleam Ci. ep., l. discere (izvedeti) ab aliquo L., si l. constiterit ali si l. appareat Dig. — Adv. liquidē

1. čisto, jasno, svetlo: caelum l. serenum Gell.; glede na sluh = tanko, ostro, izostreno, dobro: liquidius audiunt talpae Plin. imajo bolj izostren sluh, bolje slišijo.

2. metaf. (prav) gotovo, zagotovo, neizpodbitno, nedvomno, odločno, brez pomisleka: l. consistere Gell., liquidius negare Ci., quod eo liquidius faciet, si perspexerit … Ci., tuis litteris lectis liquidius de sensu tuo iudicavi Ci. ep., liquidissime … defendere Aug.

liquō -āre -āvī -ātum (v. causativum glag. liquēre)

1. kaj tekoče (lijoče) narediti (delati), topiti, raztopiti (raztapljati), (raz)taliti, starejše plavíti: l. alvum Cels. olajšati, izprazniti, ereptaque tela liquavit Lucan., liquatae solis ardore … guttae Ci. poet., liquatum aes, vitrum continuis fornacibus, ut aes, liquatur, lapis liquatur igni Plin., liquatae nives Vitr. skopnel sneg.

2. čistiti, prečistiti (prečiščevati), precediti (precejati), (z)bistriti: sapias, vina liques H., liquatum vinum, liquatae aquae Plin.; pren. liquātus 3 prečiščen, čist: voces Hostius ap. Macr. čist, zveneč, jasen, quae … dixerit, defervisse tempore et annis liquata … fatetur Q. očiščeno nepotrebnih besed.

lirondo čist

mondo y lirondo čist, nepomešan

lucido¹ agg.

1. svetel; čist

2. sijajen, bleščeč

3. pren. jasen, bister:
mente lucida bister um

maiden¹ [méidn] pridevnik (maidenly prislov)
dekliški; deviški
figurativno čist, svež, nov, nepreizkušen, neizkušen; samska; ki zraste iz semena

maiden assize porotno sodišče, ki nima komu soditi
maiden aunt samska teta
maiden name dekliški priimek
maiden race dirka, v kateri nastopajo tudi neizkušeni konji
maiden speech nastopni govor v parlamentu
maiden voyage krstno potovanje nove ladje

massive [mǽsiv] pridevnik (massively prislov)
masiven; čist (kovina)
figurativno težak, čvrst, mogočen, okoren
mineralogija gost, masiven
psihologija močen, vztrajen

merācus 3 (merus) nemešan, čist, sam, suh

1. (o vinu): vinum Cels., Cael. in (pesn.) uva Pr.; (naspr. vinum aquatum), vinum meracius Ci.; adv. merācius (merācus) čisto, nemešano: meracius bibere Cels.

2. (o snovnih stvareh) sam, čist, nemešan, nepokvarjen: helleborum H.; metaf.: non modice temperata, sed nimis meraca libertas Ci., libido dominandi meracior Aug., meracissimus scientiae fons Sid.

mère² [mɛr] adjectif čist

mère goutte samotok
mère laine najboljša volna

mēro agg.

1. knjižno čist, nemešan

2. pren. čist, navaden:
mera svista nenamerna napaka
per mero caso povsem slučajno
per mera curiosità iz gole radovednosti

mero čist, nemešan; edin, izključen; zgolj, samo

mero imperio neomejena pravna oblast
por mera diversión le za zabavo
es mero juego je le igračkanje
por el mero hecho de que... iz preprostega dejstva, da ...

merus 3 (menda sor. z gr. μαρμαίρω, μαρμαρίζω leskečem se)

1. (o tekočinah) nemešan, nepomešan, čist (naspr. mixtus): Pl., O., Lucr., vina fugit gaudetque meris undis O. čiste (= z vinom nemešane vode), m. vinum Pl., Varr. ap. Non., O. ali subst. samo merum -ī, n (sc. vinum) čisto vino (suho, z vodo nemešano, kakršno so pili le nezmerneži in pijanci): V., H., O., Col., Sil., Val. Fl. idr., ingurgitare se in merum Pl., obiecturus Antonio Cicero merum et vomitum Q., meri veteris torrens Iuv., ad merum pronior Plin., a mero O. ko se je vino prekadilo, Damalis multi meri H. huda pijanka; occ.: velut ex diutinā siti nimis avide meram haurientes libertatem L. popolno (= ne z zakoni omejeno in določeno) svobodo (prim.: cum populus non modice temperatam, sed nimis meracam libertatem sitiens hauserit Ci.).

2. (o drugih stvareh) brez primesi, čist, samočíst, samoróden, nepopačen, naraven: gustum cuiusque generis non mistum, sed vere merum condere Col., nec recte quae tu in nos dicis, aurum atque argentum merumst Pl.

3. occ.
a) čist = nezatemnjen, jasen, svetel (bel): claror Pl., mero meridie Petr.
b) nepokrit, gol: pes Iuv., calx Prud.

4. metaf.
a) pravi, pristen, nepopačen: meri principes Ci., libertas mera veraque virtus H., illa vera et mera Graecia Plin. iun.
b) pravi = v pravem pomenu: non meram donationem esse Icti., imperium aut merum aut mixtum est Icti.
c) sam, gol, zgolj, le, nič drugega kot: scelera, monstra Ci., agnae Varr., quae memini mora merast monerier Pl., segnities Pl. golo lenuharjenje, zgolj izguba časa, spes Ter., vineta crepare mera H., merum bellum loqui Ci. o ničemer drugem govoriti kot o vojni, mera mendacia narrare Sen. ph.

monde¹ [mɔ̃d] adjectif, religion čist

mondo¹ agg.

1. olupljen, oluščen, očiščen:
voler la pera monda pren. pričakovati, da ti kaj pade v naročje kot zrela hruška

2. pren. čist

mondo čist, snažen; nemešan; nekosmat (obraz)

mondo y lirondo nemešan, čist

morale

A) agg.

1. moralen, nraven:
coscienza morale nravna zavest
ente morale pravna oseba

2. nraven, čist, pošten; nravstven:
aiuto morale moralna podpora
autorità morale moralna avtoriteta
scienze morali družbene vede

B) f

1. morala, etika

2. morala, nravnost

3. (moralni) nauk, pouk:
la morale della favola pren. pouk, morala zgodbe

C) m morala, duh, zavest, razpoloženje:
il morale è dei combattenti è alto morala borcev je visoka
essere giù di morale biti demoraliziran, malodušen

mundus¹ 3, adv. -ē in munditer

1. čeden, snažen, brhek, (gosposko) ličen, nališpan, nakičen: nil videtur mundius Ter., cena, suppellex H., liber pumice mundus H., homo Ci., Menander Pr., in suo quaeque loco sita munde Pl., parum munde et parum accenter Sen. ph., quam mundissima purissimaque fiat Ca., quom sedulo munditer nos habemus Pl.; kot graja: cultus iusto mundior L. preveč lično; pesn.: loca navibus munda Enn. fr. olepšani; subst.: instrumenta in mundum recepta pozni Icti. na čisto prepisana.

2. occ.
a) prazničen, pražnji, boljši, fin: annona, panis Lamp.
b) (kakor merus) čist, pristen, pravi: scabies famesque mundae Cat., laurus Mart.
c) (o izražanju) ličen, prijeten, prikupen, ljubek, mičen, uglajen, prefinjen: verba O., versūs, quibus mundius nihil reperiri puto Gell., munde facti versūs Gell.
d) adv. vljudno, pošteno, spodobno, dostojno, kakor je prav: parum munde et parum decoriter Sen. ph., munditer dicere Ap.

naked [néikid] pridevnik (nakedly prislov)
nag, gol; nezastrt, nepokrit, nezavarovan, izpostavljen (to)
očiten, čist, odkrit, razgaljen; enostaven, preprost; prazen (soba)
pravno nepotrjen, brez pravne zahteve

stark naked popolnoma gol
the naked truth čista resnica
to strip naked sleči do golega
naked sword goli meč
with the naked eye s prostim očesom
a tree naked of leaves drevo brez listja
pravno naked confession nepotrjeno priznanje
pravno naked possession dejanska posest

native¹ [néitiv] pridevnik (natively prislov)
rojsten; domač, domačinski, domovinski; prirojen; izviren, prvoten; naraven (to komu)
čist (kovina)

native country domovina
native gold čisto zlato
native place rojstni kraj
native quarter domačinska četrt
to go native živeti kakor domorodci (belec)
the native sense of a word izviren pomen besede

nativo

A) agg.

1. rojsten, roden:
terra nativa rojstni kraj
il tetto nativo rojstna hiša

2. miner. čist, naraven (brez primesi)

B) m (f -va)

1. domačin, domačinka

2. (indigeno) domorodec

nativo prirojen, roden, domač, naraven; čist (zlato)

idioma nativo, lengua nativa materni jezik
inglés nativo rojen Anglež
suelo nativo domača zemlja