Franja

precediti glagol
1. (o tekočini) ▸ átszűrČaj nato precedimo in pijemo po požirkih. ▸ A teát ezt követően átszűrjük, és kortyolva isszuk.
Počakali so, da se je tekočina precedila v podstavljeno posodo. ▸ Megvárták, hogy a folyadék átszűrődjön az alá helyezett edénybe.

2. (delati izbor) ▸ megszűr, kiszűr
Če roman vsebinsko nekoliko precedimo, se pokaže, da njegova sporočilnost še zdaleč ni puhla. ▸ Ha a regényt tartalmilag kissé megszűrjük, kiderül, hogy a mondanivalója nagyon is súlyos.
Štirinajst najboljših šol, ki so se precedile skozi regijska sita, predstavi odrsko uprizoritev, seminarsko nalogo in razstavo na razpisano temo. ▸ A régiós szitán kiszűrt tizennégy legjobb iskola egy színpadi előadást, egy szemináriumi dolgozatot és egy kiállítást mutat be a kiírt témára.

prehlad samostalnik
1. (bolezen) ▸ megfázás, nátha, meghűlésSopomenke: navadni prehlad

2. (pri rastlinah) ▸ megfázás, meghűlésOb prehladu rastlin začnejo rumeneti listi. ▸ Ha egy növény megfázik, akkor sárgulni kezdenek a levelei.

présličen (-čna -o) adj. di equiseto:
preslični čaj decotto di equiseto

pricúrniti (-em) perf. tr. pren. versare (poche) gocce:
v čaj pricurniti kapljico žganja aggiungere al tè un goccino di grappa

pŕsen de poitrine, pectoral

prsna bradavica (anatomija) mamelon moški spol, bout moški spol du sein
prsni čaj tisane pectorale
prsni koš (anatomija) cage ženski spol thoracique, thorax moški spol
prsna mrena (anatomija) plèvre ženski spol
vnetje prsne mrene (medicina) pleurésie ženski spol
prsno plavanje (šport) brasse ženski spol
prsna plavut nageoire pectorale
prsna votlina (anatomija) cavité ženski spol thoracique
prsna žleza glande ženski spol mammaire

pŕsen (-sna -o) adj. anat. del petto, pettorale; del torace, toracico:
govoriti s prsnim glasom parlare con una voce di petto
prsni žep suknjiča taschino della giacca
prsni obseg circonferenza del torace
prsni koš cassa toracica, torace
prsni bradavici capezzoli
anat. prsna votlina cavità toracica
anat. prsna kost (prsnica) sterno; zool. (pri ptičih) forcella
anat. prsna mrena pleura
zool. prsna plavut pinna pettorale
anat. prsna vretenca vertebre toraciche
prsni čaj tisana contro la tosse
gozd. prsni premer drevesa diametro dell'albero all'altezza del petto
prsno dihanje respirazione coi polmoni
prsno padalo paracadute pettorale
šport. prsno plavanje nuoto a rana, rana

pŕsen pectoral

prsna bradavica (ženskih prsi) pezón m, (moška) tetilla f
prsni čaj tisana f pectoral
prsni kos (perutnine) pechuga f
prsni koš (anat) caja f torácica, torax m
prsna mrena pleura f
vnetje prsne mrene pleuritis f, pleuresía f
prsno plavanje (natación f a) braza f
prsna plavut aleta f pectoral
prsna votlína cavidad f torácica
prsna žleza timo m

prsn|i (-a, -o) Brust- (bonbon der/das Brustbonbon, čaj der Brusttee, oklep vojska, zgodovina der Brustharnisch, medicina povitek der Brustwickel, žep die Brusttasche, mišica der Brustmuskel, plavut živalstvo, zoologija die Brustflosse, votlina anatomija die Brusthöhle, vretence der Brustwirbel)

rájši rather; better; sooner

rájši kot rather than
rájši imeti to like better, to prefer
rájši imam čaj kot kavo I like tea better than coffee, I prefer tea to coffee
jaz bi rájši ostal tu I would rather stay here
on rájši ne bi šel he would rather not go
rájši umrem, kot pa da te izdam I would rather die than betray you
oni bi bili rájši umrli, kot pa izdali tajnost they would have died rather than reveal the secret
on je rajši odpotoval, kot pa da bi se mi pridružil he preferred to leave rather than join me

rájši | ráje

A) adv. komp. od rad più volentieri, piuttosto:
(z glagolom) rajši imeti preferire, preporre, prescegliere
rajši pospravlja, kot kuha preferisce sparecchiare piuttosto che cucinare
kaj bi rajši: kavo ali čaj? che cosa preferisci: caffè o tè?
rajši imeti voler più bene
otroci imajo rajši deda kot očeta i bamini vogliono più bene al nonno che al padre
ne govori toliko, rajši poslušaj e non star sempre a parlare: piuttosto ascolta!

B) konj. rajši kot anziché, piuttosto che:
rajši je umrl, kot da bi izdal preferì morire anziché tradire

resin pridevnik
1. (o grmu ali delu grma) ▸ hanga
Odpadajoče jesensko listje se lahko nabere med resinimi poganjki in skazi njeno lepoto, še zlasti, ker ta vrsta cveti jeseni. ▸ A lehulló őszi falevelek megakadnak a hangahajtásokon és elcsúfítják a növényt, különösen akkor, ha ősszel virágzó hangafajtáról van szó.

2. (o pijači) ▸ hanga

robidov (-a, -o) Brombeer- (grm der Brombeerstrauch)
čaj iz robidovih listov der Brombeerblättertee

rooibos samostalnik
1. Aspalathus linearis (grm) ▸ rooibos, vörös fokföldirekettye

2. tudi v pridevniški rabi (o čaju) ▸ rooibos

rum samostalnik
(alkoholna pijača) ▸ rumPovezane iztočnice: beli rum, kubanski rum, rjavi rum, temni rum

rúski (-a -o) adj. geogr. russo:
ruski jezik lingua russa, russo
ruska književnost, opera letteratura, opera russa
ruska stepa la steppa russa
ruski čaj tè nero
pren. bila je prava ruska zima fu un inverno freddisimo, polare
rel. ruska cerkev chiesa ortodossa russa
ruska ruleta roulette russa
gastr. ruska solata insalata di carne, verdure e maionese
obl. ruska srajca rubasca
zool. ruska vidra lutreola, visone d'Europa (Mustela lutreola)
ruski film la cinematografia sovietica
lit. ruski formalisti i formalisti russi
rel. ruski križ croce russa
zool. ruski vihulj desman, miogale (Desmana moschata)

sadn|i (-a, -o) Obst-, Frucht- (gosti sok der Obstdicksaft, bonbon das/der Fruchtbonbon, čaj der Früchtetee, dan der Obsttag, ekstrakt der Fruchtextrakt, vrt der Obstgarten, jogurt das/der Fruchtjoghurt, kis der Obstessig, kolač Fruchtkuchen, Obstkuchen, liker Fruchtlikör, mošt der Obstmost, okus der Fruchtgeschmack, sladkor der Fruchtzucker, sok der Fruchtsaft, Obstsaft, škodljivec agronomija in vrtnarstvo der Obstschädling, drevesnica die Obstbaumschule, gniloba agronomija in vrtnarstvo die Fruchtfäule, kaša das Fruchtmus, Obstmus, kislina Fruchtsäure, konzerva Obstkonserve, letina die Obsternte, mezga/pulpa das Fruchtmark, Obstmark, solata der Obstsalat, sorta die Obstsorte, stiskalnica die Fruchtpresse, torta die Obsttorte, vino der Obstwein)

sam³ (-a, -o)

1. (zgolj) nichts als, lauter, nur, bloß
od same objestnosti vor lauter Übermut
same laži lauter Lügen
sam pesek lauter Sand

2.
en sam ein einziger, nur ein

3. (brez primesi) pur (piti sam čaj/viski den Tee/Whisky pur trinken), zlato: pur, lauter
|
sama kost in koža ga je (er ist) knochendürr, klapperdürr
sama ušesa so ga er ist ganz Ohr
v sami srajci in Hemdsärmeln
živeti od samih dobrih besed von Luft und Liebe (leben)
od samih dreves ne vidi gozda er sieht den Wald vor Bäumen nicht

séna (-e)

A) f bot. senna (Cassia angustifolia)

B) séna adj. inv. farm. di senna:
sena čaj decotto di senna

skodélica cup

skodélica za čaj teacup
skodélica čaja a cup of tea
popiti tri skodélice čaja to drink three cups of tea

skúhati (-am)

A) perf. ➞ kuhati

1. cucinare, cuocere; fare, preparare:
skuhati domače jedi cucinare piatti casalinghi
skuhati kosilo, večerjo preparare il pranzo, la cena
skuhati gostom, za družino cucinare per gli ospiti, per la famiglia
skuhati polento fare la polenta
skuhati čaj, kavo fare il tè, il caffè

2. preparare; distillare; fare:
skuhati marmelado fare la marmellata
skuhati žganje distillare l'acquavite
skuhati oglje fare la carbonella

3. pren. combinare (guai, pasticci); ordire, tramare:
ta bo še kakšno skuhal costui è capace di farne di tutti i colori
skuhati zaroto ordire una congiura
skuhati si lepo godljo, kašo cacciarsi, mettersi in un bel pasticcio
skuhati kaj pametnega fare qcs. di intelligente
skuhati neverjetno zgodbo inventare una storia di sana pianta

B) skúhati se (-am se) perf. refl. pren.

1. (nastati, razviti se) venirne, uscirne:
kdo ve, kaj se bo iz tega skuhalo chissà cosa ne verrà fuori

2. morire, crepare dal caldo; avere troppo caldo;
v vagonu smo se skuhali nella vettura si crepava letteralmente dal caldo