Franja

koràcati -ām korakati, iti: pod večer koracaju umorni ljudi sa rada

krúžiti krûžī
1. krožiti: sunce prividno kruži oko zemlje; u narodu kruže glasovi; avion je kružio iznad, oko grada
2. obkrožati: lice su joj kružili pramenovi kose
3. krožiti iz roke v roko: pletara kruži u društvu
4. iti, voditi v serpentinah: perivojem kruže steze
5. ekspr. bloditi: avet kruži dvorcem

losfahren^* začeti voziti; odpeljati se, iti; losfahren auf odpeljati se proti, figurativ zakaditi se v

marcher [marše]

1. verbe intransitif korakati, stopati, hoditi; naprej iti (teči, voziti se, peljati se); oditi; napredovati; potekati (zadeva); minevati, miniti; militaire naprej se pomikati; technique iti, delovati, funkcionirati, obratovati, biti v obratu, v pogonu; biti v redu

mes affaires marchent bien moji posli gredo dobro, uspevajo; familier pristati na, iti (biti) zraven

2. masculin (= façon féminin de marcher) hoja

il a marché dans mon histoire (naivno) je verjel moji zgodbi
faire marcher spraviti v tek, v obratovanje
faire marcher quelqu'un (familier) ukazovati komu, komandirati koga, za nos voditi koga
marcher avant quelque chose iti pred čem, biti važnejši (quelque chose kot kaj)
marcher avec, ensemble biti združljiv, spadati skupaj, zlágati se
marcher avec quelqu'un (figuré, familier) biti s kom istega mnenja
marcher à côté de ses lattes (populaire) biti brez dinarja, biti suh ko poper
marcher sur les brisées de quelqu'un komu v zelnik hoditi, skušati ga spodriniti
marcher sur le corps de quelqu'un po-, pregaziti koga
marcher devant quelqu'un iti pred kom; figuré utirati komu pot
marcher droit iti svojo ravno pot; storiti; kar je treba storiti
marcher dans les eaux de quelqu'un držati s kom
marcher sur des épines, sur des charbons ardents, sur des œufs hoditi kot po trnih, po žerjavici, po jajcih
marcher sur les mains hoditi po rokab
marcher de pair avec quelqu'un iti s kom z roko v roki
ne pas marcher ne (hoteti) sodelovati, se pridružiti
marcher au pas ubogati
marcher au même pas (figuré) iti v istem koraku
marcher à grands pas delati velike korake, hiteti
marcher sur quelqu'un planiti na koga
marcher sur les pas, sur les traces de quelqu'un ubirati stopinje za kom, posnemati koga
marcher sur le pied de quelqu'un komu na nogo stopiti, pohoditi koga
marcher sur la pointe du pied hoditi po prstih
marcher à quatre pattes iti po vseh štirib
marcher comme sur des roulettes (figuré) iti kot po maslu
marcher à sa ruine drveti v svojo pogubo
marcher à souhait iti po želji, iti v redu
marcher sous quelqu'un (militaire) biti pod poveljstvom kake osebe
marcher sur quelqu'un, quelque chose povsod (vedno) naleteti na koga, na kaj
marcher sur les talons de quelqu'un biti komu za petami
marcher à tâtons tavati, tipaje boditi
marcher avec son temps iti s časom, biti sodoben
marcher dans les ténèbres (figuré) tavati v temi
ça marche (familier) gre v redu, gre dobro
ça marche mal ne gre, kot bi moralo iti

marciare v. intr. (pres. marcio)

1. korakati, stopati, marširati

2. iti, hoditi, napotiti se; voziti:
il treno marcia a 120 all'ora vlak vozi 120 km na uro

meō -āre -āvī -ātum (iz indoev. kor. *mei̯- iti, potovati, prim. sl. mimo, miniti) pesn. in poklas. po določeni poti ali določenih zakonih pravilno, zdržema premikati se, iti, hoditi, korakati, priti, potovati, pluti, (o rekah) teči: Col., in orientem meavit comite Liviā T., means exercitus Cu., domus Plutonia, quo simul mearis H., iter, quā meant navigia Cu. plujejo, cum (sc. triremes) ex usu temporis huc illuc mearent T., amnis libero cursu meat Cu., quod (sc. flumen) specu mergitur alteque conditum meat Plin. iun., quā sidera lega mearent O., circuitus per quem (sc. sol) meat Plin., meantia sidera O., Lact., tudi samo meantia (sc. sidera) Sen. ph. planeti, (zvezde) premičnice, liberius meare spiritus coeperat Cu., interclusus spiritus arte meabat Lucr., anima diversa in membra means Lucan., meat aura per quaedam velut organa Q.; o abstr.: si tam corpus loco validum ac regione maneret scriptoris, quam vera meat (po novejših izdajah manet) sententia cordi Luc. fr.

mérge mérg vi. iti, hoditi, voziti (se), peljati se

mētior -īrī, mēnsus sum (indoev. kor *me-, skr. máti (on) meri, mátrā mera, merilo, gr. μάτιον merica, μῆτις svet, naklep, pamet, razumnost, μητιάομαι izmišljam si, lat. mēnsis, mēnsa, meditārī, sl. mera, meriti, lit. matúoti meriti, got. mēl čas, mēla mera, mernik)

1. (iz)meriti, premeriti (premerjati): Varr., Lucan., Petr., Stat., agrum, mundi magnitudinem Ci., anulorum acervum L., ita dives, ut metiretur nummos H. da je meril denarce z merniki, syllabis pedes Ci., oculo latus H., aliquid auribus Ci., metior annum O. merim leto = delim ga na mesece; s pass. pomenom: Hyg., in usa spatia Ci., agri glebatim metiebantur Suet.; subst. pt. pr. in pt. pf.: haec mensum dabo Sen. ph. dobro hočem meriti, bonos viros luctu affici, malos re familiari incolumi frui neque mensum neque pensum fatorum lanificum duco Fr., cuius mensa pensaque distincta Ap.; poseb. alicui metiri komu (na)meriti, odmeriti (odmerjati): frumentum militibus C. ali exercitui Ci., metire nobis Caecubum H. natoči; pren.: metiri se quemque suo modulo ac pede verum est H.

2. metaf.
a) prehoditi, prepotovati, prekoračiti, preiti, korakati, iti, hoditi čez, skozi kaj, po čem, prevoziti, prepluti, pluti po čem, preko česa: Sen. ph., Sil., sacram viam H., aequor curru V., aquas carinā O., metiens iter annuum (sc. luna) cursu Cat.
b) čas prebiti: duas partes lucis menso (sc. sole) O., quoad dies reliquos metiatur annus Ap.
c) duševno, v duhu meriti, premeriti (premerjati), oceniti (ocenjevati), soditi, presoditi (presojati): vires suas Q., sua regna Lucan., homines fortunā, non virtute N., omnia voluptate, suis commodis Ci., omnia quaestu, non dignitate Ci., odium in se aliorum odio suo in eos L., me ex te metiris Q.

Opomba: Vulg. fut. I metībor: Vulg. Pt. pf. in pf. metītus, metītus sum: Ap., Ulp. (Dig.), Eccl.

mitgehen^* iti (z/zraven); mit der Zeit gehen iti s časom; mitgehen lassen suniti (ukrasti)

muōvere^*

A) v. tr. (pres. muōvo)

1. premakniti, premikati; gibati:
muovere i piedi pog. hoditi, gibati se
muovere la testa prikimati, odkimati
muovere la coda mahati z repom
muovere i primi passi shoditi
non muovere un dito pren. ne migniti s prstom

2.
muovere una macchina pognati stroj
muovere una causa a qcn. koga tožiti
muovere un inganno nastaviti past
muovere guerra napovedati vojno, napasti koga
muovere un rimprovero pokarati, grajati

3. vzbuditi, vzbujati; ganiti; (indurre) pripraviti do, navesti k; odvrniti, odvračati od:
muovere il pianto, il riso, l'invidia, la paura, la compassione vzbuditi jok, smeh, zavist, strah, sočutje
una scena pietosa che avrebbe mosso anche le pietre mučen prizor, ob katerem bi se še kamen razjokal
non ho potuto muoverlo dal suo proposito nisem ga mogel odvrniti od njegove namere

4. šah napraviti potezo

B) v. intr.

1. kreniti; iti (proti):
la colonna muoveva verso il confine kolona je šla proti meji

2. začeti, začenjati; pren. izhajati

C) ➞ muōversi v. rifl. (pres. mi muōvo)

1. kreniti, premakniti se, gibati se; oditi (tudi pren.); stopiti v akcijo:
nessuno si muova! naj se nihče ne gane!

2. (darsi da fare) prizadevati si, truditi se

3. pren. upreti se

4. biti ganjen:
muoversi a pietà usmiliti se
muoversi a sdegno biti ogorčen

ob-eō -īre -iī (-īvī) -ītum (ob in īre)

I. intr. iti, stopiti kam, v kaj, na kaj, k čemu: o. ad hostium conatūs L. nasproti stopiti = upreti (upirati) se, ovreti (ovirati), o. in infera loca Ci., donec vis obiit Lucr. dokler ne nastopi kaka sila; occ.

1. zaiti, zahajati: Pl., Stat., Ci. poet., Plin. idr., in pelago nautis ex undis ortus in undis sol fit uti videatur obire et condere lumen Lucr., orientis aut obeuntis solis partes Ci.

2. (o mestih) (za)toniti, propasti (propadati), zamreti (zamirati): Plin. (5, 117; 5, 139); (o ljudeh) preminiti (preminevati), umreti (umirati): Pl., L., Lucr., Iuv., Plin., Vell., Eutr. idr., tecum vivere amem, tecum obeam lubens H. —

II. trans.

1. (hod)iti okoli, obhoditi (obhajati), pohajati, postopati, pohajkovati, postavati, obisk(ov)ati, potovati po čem, prepotovati kaj: V., O., Suet. idr., provinciam, Asiam, domūs, villas Ci., nundinas L. na semenj pri(haja)ti, vigilias T. obiti, obhoditi (obhajati) straže, narediti obhod straž, tentoria Cu. pregled(ov)ati, nadzirati, comitia, cenas Ci. ali symposia Ap. udeležiti (udeleževati) se; occ.
a) iti k čemu, dospe(va)ti (do) česa, doseči (dosegati) kaj: Acheruntem obibo Enn. ap. Fest., tantum urbis superfuturum, quantum flamma obire non potuisset Ci.
b) nasproti (stop)iti, iti na(d) koga, napasti (napadati): obit obvius hostes Sil., Ufentem collapsum poplite caeso ensis obit laudemque pedum cum sanguine ademit Sil., o. fortissima nomina ferro Sil. usmrtiti.
c) opaziti (opazovati), (po)čakati koga, kaj, pričak(ov)ati koga, kaj, ogled(ov)ati, pregled(ov)ati, razgled(ov)ati se: facinoris tempus Ci. čakati na priložnost, annum petitionis suae Ci., o. omnia visu V., oculis Plin. iun.; pren.: omnes oratione suā civitates o. Ci. v misel vzeti (jemati), dotakniti (dotikati) se.

2. lotiti (lotevati) se česa, prevze(ma)ti, nase vzeti (jemati), nastopiti (nastopati) kaj, podvreči se čemu, oskrbeti (oskrbovati), opraviti (opravljati), (iz)vršiti, (izvrševati): nihil erat, quod non ipse obiret Ci., o. munus vigiliarum L., munia imperii T. vladarske dolžnosti, officia L., Plin. iun., Iust., Suet., legationem Ci., res suas Ci., bellum L., bella T., pugnas V., proelia Lucr., pericula et labores L., adulteria Suet., concubitum Ap., vadimonium ali diem Ci. držati se roka, upoštevati rok; poseb. obire diem supremum N., Suet. ali samo diem o. N., Pl., Suet., Aur. zadnji dan nastopiti, evfem. umreti; tako tudi mortem obire Ter., Ci., Suet. ali (pesn.) letum o. Lucr., morte obitā Ci., V., Lucr., Gell. po smrti, pl. mortes obitas T.; od tod obītus 3 umrl, mrtev: L. Andr. ap. Prisc., pl. obiti Ap.

3. pesn. iti okrog česa = obdajati, obkrožati: Sil., chlamydem limbus obibat O., maria obeuntia terras V., equum leonis pellis obit V., pallor obit ora O.; pass.: campus obitur aquā O.

òdmicati -čēm
I.
1. odmikati: odmicati posude od vatre
2. oddaljevati se, odhajati: on brzo odmiče poljanom
3. ekspr. prodajati se, iti: ova roba dobro odmiče
4. napredovati, odsedati se: pod njegovom rukom rad dobro odmiče
II. odmicati se odmikati se

okolìšati -ām
1. iti, hoditi naokrog, po ovinkih, okoliš: okasnio sam, trebalo je okolišati
2. po ovinkih govoriti, po okoliših govoriti, namigavati: što sam dosad sve okolišao, ovdje ću izrijekom da kažem; govori kratko, ne okolišaj

partire² v. intr. (pres. parto)

1. oditi, odhajati; odpotovati; iti
partire da casa oditi z doma
partire per le vacanze oditi na počitnice
partire per la guerra iti k vojakom, na vojsko, v napad; pren. zjeziti se
partire in quarta pren. oditi na vso brzino, na vso moč

2. pren. začeti, začenjati se, izvirati

3. šport startati

4. pog. pokvariti se

5. pren. pog. napiti se

pasar

1. prepeljati, prenesti, prehoditi, preiti, iti čez; podati, naprej dati, predložiti, vložiti; prekositi; odpustiti; vtihotapiti; (bežno) prebrati; napraviti, izdelati (izpit, tečaj); precediti; prebiti (čas), preživeti; prenašati, izdržati

pasar aviso, pasar nota (a) obvestiti, sporočiti komu
pasar la mano (por la cabeza) pogladiti (po glavi)
pasar los ojos (por) bežno pregledati, preleteti
pasar una orden dati naročilo, naročiti
pasar el peine počesati
pasó el río šel je čez reko
pasar plaza de veljati za
pasar un recado (a) sporočiti kaj
pasar revista (voj) opraviti pregled (mimohod) čet
pasar el tiempo preživeti čas
¡a pasarlo bien!; ¡que lo pase V. bien! zdravi bodite! pozdravljeni!
¿cómo lo pasa V.? kako Vam gre?
dejar pasar faltas spregledati napake
no le puedo pasar ne morem ga prenašati
pasar a cuchillo (voj) posekati, posabljati
pasar de largo iti mimo, ne da bi se zaustavili
pasar en blanco izpustiti, ne omeniti
pasar en silencio molče preiti
pasar por alto preiti, izpustiti, pozabiti, iti preko česa
pasar por cedazo (ali tamiz) precediti, presejati, prerešetati
pasar por encima (fig) preskočiti, preiti kaj

2. iti (mimo, skoz, čez, naprej); mimo se peljati; miniti; na misel priti; napredovati; preiti, naprej priti; veljati (por za); izdržati, znosen biti; oveneti, obledeti (barve); iz mode priti; začeti gniti (sadje)

pasar adelante naprej iti, nadaljevati
pasar corriendo teči mimo
pasar y repasar iti sem in tja
puede pasar gre, ni slabo
al pasar ella ko je šla mimo
hacer pasar spustiti skozi, pretihotapiti
¿cuándo pasa el tren? kdaj pelje vlak?
¡pase! no, prav! zaradi mene!
que pase lahko pride noter
¡pase Vd.! vstopite (naprej), prosim!
¿ha pasado? je izdelal (o učencu)?
ir pasando prebijati se s težavo, životariti
¡eso no pasa! to ne velja!
pasar a la clase superior napredovati v višji razred
pasar a la historia slaven postati
pasar a mejor vida umreti
pasó a oficial napredoval je v častnika
pasar (= llegar) a ser postati
pasó a la cárcel zaprli so ga (v ječo)
pasar de los veinte biti nad 20 let (star)
los gastos pasan de... stroški znašajo nad ...
no pasa de ser... nič drugega ni kot ...
pasar de largo naprej iti
pasar por iti preko (skozi); prenašati (trpeti) kaj; veljati za; prepotovati
por eso non paso tega ne trpim
mañana pasaré por su casa jutri se oglasim pri Vas
no le pasa por el pensamiento to mu ne pride na um, na to niti ne misli

3. zgoditi se, dogoditi se

¿que pasa? kaj se dogaja? kaj pa je?
no le ha pasado nada nič se mu ni zgodilo

4.

pasarse dogoditi se; miniti; prezrel biti, preveč se skuhati; oveneti; puščati (lonec); zaskočiti se; iz mode priti; preiti, iti k; zadovoljiti se; predaleč iti, predaleč stvar gnati
el arroz se pasa riž se razkuha
¡cómo (se) pasa el tiempo! kako hitro mine čas!
pasarse al enemigo preiti k sovražniku
pasarse de médico promovirati za doktorja medicine
pasarse de listo premeten biti; napako napraviti
se me ha pasado de la memoria ušlo mi je iz spomina
pasarse sin pomagati si brez, lahko pogrešati
pasarse la mano por los cabellos pogladiti si lase z roko

pass³ [pa:s]

1. prehodni glagol
iti mimo (naprej, čez, skozi, preko); peljati mimo, prehiteti (npr. avto)
figurativno izpustiti, preskočiti, ne zmeniti se za kaj; narediti izpit; prekoračiti, preseči, presegati (it passes my comprehension tega ne razumem, presega moj razum)
ekonomija ne plačati (dividend); speljati skozi (žico), pogladiti (z roko); pasirati, pretlačiti (skozi sito); prebiti (čas), preživljati; podati (npr. sladkor), razpečavati (ponarejen denar)
šport podati (žogo)
pravno prenesti (premoženje na koga), izreči sodbo (on komu)
naložiti kazen; sprejeti (predlog), izglasovati (zakon); predati (npr. predsedstvo to komu)
priznati veljavnost, privoliti, potrditi, dopustiti; povedati (svoje mnenje on, upon o)
pripomniti, narediti (komu kompliment)
medicina izrezati (ledvične kamne), izprazniti (črevesa, mehur)

2. neprehodni glagol
iti, hoditi (along naprej, by mimo, over čez)
iti ven (out)
voziti se, potovati, prepotovati, priti, jahati; miniti, minevati (čas, bolečina); preminiti, umreti; priti v druge roke, pripasti (to komu)
preiti (iz trdega v tekoče stanje; from ... to)
zgoditi se, pripetiti se; krožiti, iti iz rok v roke; sloveti (for, as za, kot)
veljati za (material that passed for silk)
priti skozi, izdelati (izpit); preiti, izginiti, končati se
parlament biti sprejet (zakon), biti izglasovan, biti potrjen
pravno biti izrečen (sodba); preskočiti igro pri kvartanju, ne igrati

ekonomija to pass an account sprejeti obračun
to pass to s.o.'s account pripisati komu kaj
ameriško, sleng to pass the buck (ali baby) izogniti se odgovornosti; naprtiti odgovornost (to komu), zvaliti krivdo na koga
to bring to pass povzročiti
to come to pass pripetiti se
to pass the customs priti skozi carino, ocariniti
to pass s.th. to s.o.'s credit šteti komu kaj v dobro
to pass one's eye over preleteti kaj z očmi
figurativno to pass the hat pobirati prispevke
to pass hence umreti
to pass judgment obsojati koga
let that pass ne bomo več govorili o tem
to pass muster zadovoljiti, biti zadovoljiv
to pass a remark napraviti neumestno pripombo
it just passed through my mind pravkar mi je šinilo v glavo
it has passed into a proverb prišlo je v pregovor
to pass out of sight izginiti izpred oči, izgubiti kaj izpred oči
to pass s.o. over poslati koga komu
to pass the time prebiti čas
to pass the time of the day izmenjati pozdrave s kom
to pass water izprazniti mehur, urinirati
to pass one's word dati besedo
it will pass dobro je, šlo bo

passare

A) v. intr. (pres. passo)

1. iti (mimo, prek, skoz, naprej):
non passa anima viva pog. ni žive duše
passare sopra iti čez, prek; pren. (lasciar correre) ne meniti se za, zatisniti si oči
passare sopra il corpo, il cadavere di qcn. iti prek trupla nekoga, premagati vse ovire
ne è passata di acqua sotto i ponti! pren. kaj vse je preteklo vode, kaj vse se je medtem zgodilo!
passare oltre, via iti naprej, ne ustaviti se (tudi pren.)

2. pren. iti, teči:
per la valle passa un fiume po dolini teče reka

3. iti, skočiti (do); krožiti:
passerò a salutarvi pridem vas pozdravit
passare per la mente, per la testa pren. šiniti v glavo
non mi passa neanche per l'anticamera del cervello pren. na to niti ne pomislim

4. pren. biti med, obstajati:
tra questo e quello ci passa una bella differenza med tem in onim je velika razlika

5. iti skozi:
passare per la porta iti skozi vrata
passare per il rotto della cuffia pren. poceni jo odnesti, komaj uspeti

6. pren.
passare al nemico prebegniti k sovražniku
passare di mano in mano iti iz rok v roke
passare di bocca in bocca iti od ust do ust

7. preiti, prehajati; menjati stanje, dejavnost ipd.:
passare dallo stato liquido allo stato gassoso preiti iz tekočega v plinsko stanje
passare a miglior vita evfemistično umreti
passare a nozze, a nuove nozze poročiti se, ponovno se poročiti
passare a Cresima, a Comunione pog. biti birman, iti k prvemu obhajilu

8. pren. preiti, miniti, ne biti več:
passare di moda ne biti več moderen

9. izdelati (razred), biti povišan:
passare in quinta šol. izdelati četrti razred
passare agli esami pog. položiti izpit
passare capitano biti povišan v kapetana

10. pren. biti sprejet, izglasovan:
la legge è passata zakon je bil sprejet

11. biti dopuščen:
per questa volta passi! tokrat naj bo!

12. pren. veljati:
passa per un genio velja za genija

13. iti; miniti, minevati; končati se:
le vacanze sono passate in un lampo počitnice so minile kot blisk
mi è passata la voglia, la paura pog. ni mi več do česa, ni me več strah
gli passerà pog. ga bo že minilo
canta che ti passa! šalj. bo že bolje!, ne ženi si preveč k srcu!

B) v. tr.

1. iti čez, prek; prekoračiti; preplavati:
passare il fiume a guado prebresti reko
passare il Rubicone pren. prekoračiti Rubikon

2. pregledati, prelistati:
passare per le armi pren. ustreliti

3.
mi passi l'acqua, per favore? mi daš vodo, prosim?
passare le acque iti v zdravilišče
passare da parte a parte prebosti

4. gosp. stiskati, tlačiti:
passare le patate tlačiti (skuhani) krompir

5. pobrisati, pobarvati:
passare un cencio sui mobili pobrisati pohištvo s krpo
passare una mano di bianco sulle pareti pobeliti stene

6. prestaviti, preložiti, prenesti; dajati:
passare agli atti dati v arhiv
passare ai voti pren. dati na glasovanje
passare in bella copia pren. na čisto prepisati
passare qcn. pren. koga poklicati (na telefon)
le passo subito il direttore takoj vas (telefonsko) povežem z direktorjem

7. izplačevati, nakazati; dajati:
gli passa un piccolo sussidio mensile daje mu majhno mesečno podporo
non posso darti che quel che passa il convento pren. pog. lahko ti dam le jesti vsak dan

8. sporočiti, sporočati:
passare la voce pren. objaviti, dati vedeti
passo! radio predam (pri pogovorih prek prenosnega oddajnika)

9. prehitevati, prekoračiti:
passare qcn. in altezza biti višji od koga
passare la cinquantina biti čez petdeset let star
passare il segno, la misura pren. prekoračiti mero, pretiravati čez vsako mero

10.
passare gli esami položiti izpite
passare il controllo della polizia iti skozi policijsko kontrolo
passare un grosso guaio biti v hudih škripcih
passarla liscia dobro jo odnesti

11. oprostiti, oproščati; prenesti, prenašati:
passarla a qcn. komu kaj hudega oprostiti
passare qcs. sotto silenzio kaj molče sprejeti, prenesti

12. živeti, preživljati, prebiti:
passare le vacanze al mare počitnice preživeti na morju
passare un brutto quarto d'ora pren. znajti se v hudih škripcih
come te la passi? kako se kaj imaš? kako živiš?

C) m potek:
col passare del tempo sčasoma

passer [pɑse] verbe intransitif (mimo, skozi, naprej) iti; teči mimo; preiti, miniti; izdelati (v šoli); biti veljaven, veljati (pour za); spregledati, oprostiti (sur quelque chose kaj); verbe transitif podati; iti mimo (quelque chose česa); prekositi; presegati; prepeljati (o brodu), pretlačiti skozi sito, pasirati (npr. paradižnik); prebiti, preživeti (čas); izdelati, napraviti (izpit); prevleči (en z); podati (žogo); predvajati (film), zavrteti, igrati (gramofonsko ploščo); obleči (suknjič ipd.)

se passer vršiti se, odigravati se, (z)goditi se; poteči, miniti; popustiti; vzdržati se (de quelque chose česa); odreči se (de quelque chose čemu); lahko pogrešati, biti brez, prebiti brez; prenesti (bolezen)
passe! naj bo! zaradi mene! no prav!
passe encore to naj bi še bilo, to naj bi še šlo
passons! pustimo to!
on ne passe pas ni prehoda
défense de passer prehod prepovedan
passer par les armes ustreliti
passer des aveux priznati
passer du blanc au noir pasti iz ene skrajnosti v drugo
passer de bouche en bouche iti od ust do ust
passer capitaine postati stotnik, kapitan
passer son chemin iti naprej po svoji poti
passer commande naročiti, izvesti naročilo
cela se passe de commentaires komentarji za to niso potrebni
passer en compte (commerce) vknjižiti, zaračunati
passer condamnation priznati krivico
passer du côté de prestopiti na stran, k; spremljati
passer de l'autre côté (pre)iti na drugo stran
passer en couleur (po)pleskati
passer au crédit (commerce) vpisati v dobro
passer au crible, au tamis prerešetati, presejati
passer en dépense (commerce) vpisati v breme
le camion lui est passé dessus tovornjak ga je povozil
passer devant prehiteti
passer par écrit napisati
passer écriture, dans les livres (commerce) vknjižiti
passer à l'ennemi preiti k sovražniku
en passer par quelque chose imeti kaj za seboj
passer l'éponge sur quelque chose oprostiti kaj
passer un examen napraviti izpit
se faire passer pour quelqu'un izdajati se za koga
faire passer quelqu'un par où l'on veut delati s kom vse, kar hočemo
faire passer en justice postaviti pred sodišče
passer dans le feu pour quelqu'un iti za koga v ogenj
passer un film predvajati film
passer en force de chose jugée (sodba) postati pravnomočen
passer en force de loi dobiti zakonsko moč
passer en fraude vtihotapiti
passer sa fureur sur quelqu'un stresti svojo besnost na koga
passer la main (politique) potegniti se nazaj, umakniti se
passer pour un honnête homme veljati za poštenjaka
passer par les mains de quelqu'un iti komu skozi roke
passer un marché skleniti kupčijo
passer la mesure iti čez mero, prenapeti lok
passer de mode iti iz mode, postati nemoderen
cette monnaie ne passe plus ta denar ni več v veljavi
passer une bonne nuit prebiti dobro noč
passer à l'ordre du jour preiti na dnevni red
passer outre iti preko vsega
passer outre à preiti k
passer par quelque chose (morati) iti skozi
passer le pas (figuré) ugrizniti v kislo jabolko; umreti
passer en proverbe preiti v pregovor
passer en revue (militaire) pregledati (čete); kontrolirati, natančno pregledati
savoir se passer de opraviti brez, moči shajati brez
passer sous silence molče iti preko
passer à tabac (populaire) (pre)tepsti
passer en tan (chamois, mégie) (na irh, belo) strojiti
passer à l'ordre d'un tiers žirirati (menico)
je passe sur les détails ne omenjam podrobnosti
passer sur le ventre, sur le corps à quelqu'un iti preko koga, pregaziti koga
cela me passe tega ne razumem
cela a passé à la fleur de corde to je viselo na nitki
cela passe mes forces to presega moje moči
cela passe l'imagination tega si ni mogoče predstavljati
l'envie m'en a passé minilo me je veselje za to
il passe mal son temps, le temps slabo je z njim, slabo mu gre
il me passe par la tête pade mi v glavo, pride mi na misel
passer à la visite médicale iti na zdravniški pregled
il passera par mes mains (familier) mi bo že prišel v roke
il faut en passer par là moramo ugrizniti v (to) kislo jabolko
ça lui passera to ga bo minilo
que cela ne nous passe pas to naj ostane med nama
y passer doživeti (težko) preskušnjo; umreti

pellegrinare v. intr. (pres. pellegrino) knjižno iti, hoditi na romanje

penetrō -āre -āvī -ātum (penitus; prim. intrāre: intus)

I. intr. prodreti (prodirati), (pri)dreviti, (pri)drveti, priti (prihajati), dospe(va)ti kam: Pl., Cu., Vitr. idr., per angustias Ci., ad urbem O., in templa Ci., intra vallum L., iaculum laevam penetravit in aurem O., caelum usque penetravit Ci., Ditem patrem ferunt penetrasse sub terram Ci.; metaf.: nulla res magis penetrat in animos Ci., quo non ars penetrat? O., cupere debemus, quo manuum nostrarum tela pervenerint, eodem gloriam famamque penetrare Ci., una vox eius usque ad contumeliam senatūs penetraverat T. je zašel, se je povzpel do … —

II. trans.

1. da(ja)ti, de(va)ti, postaviti (postavljati), vriniti (vrivati) v kaj: pedem intra aedes Pl., penetrare se iti, napotiti se, oditi (odhajati), odpraviti (odpravljati) se, upotiti se, spustiti (spuščati) se, vriniti, (vrivati) se, prodreti (prodirati), vdreti (vdirati): Ap. idr., se foras, se ex aedibus, se in fugam Pl., se ad plures Pl. = umreti, se in specum Gell., intra pectus se penetravit potio Pl.; med.: quae penetrata (po prodoru) queunt sensum progignere acerbum Lucr.

2. predreti (predirati), prodreti (prodirati), prehoditi (prehajati), obhoditi (obhajati), prepotovati: Plin., Vell., Val. Fl. idr., loricam corpusque fervens arenā penetraverat Cu., p. Lacedaemona, limina regna V., sinus Illyricos V., Iust.; pass.: iter Lucullo penetratum T., ut penitus nequeat penetrari Lucr., penetratae cum victoriā Media, Albania, Iberia Vell.

3. metaf. obvze(ma)ti, prevze(ma)ti, prešiniti (prešinjati), seči (segati) v srce: nihil Tiberium magis penetravit, quam … T. ni bolj zbodlo, id Tiberii animum altius penetravit T., penetrabat eos (z ACI) Lucr. misel jim je prevzemala (napolnjevala) glavo.