Franja

zrušiti (hišo) to pull down, to demolish; to destroy

zrušiti se to break down, to fall in ruins; (zgruditi se) to collapse; (letalo) to crash
vse se je zrušilo (figurativno) the whole house of cards collapsed

zvédeti apprendre, savoir, prendre connaissance (ali note, acte) de quelque chose

zvedeti se (reč) se savoir, se répandre, s'ébruiter, se divulguer
zvedeti iz pooblaščenega vira apprendre de source autorisée
zvedeli smo, da nous avons appris que, il est parvenu à notre connaissance que, nous avons été informés de
sčasoma se vse zve tout se sait à la longue

zvez|a⁶ [é] ženski spol (-e …)
zakonska zveza eheliche Gemeinschaft, die Ehe ➞ → zakonska zveza
izvenzakonska zveza außereheliche Gemeinschaft
mešana zakonska zveza die Mischehe
zveza za vse življenje (zakon) der Lebensbund

zvézda star

brez zvézd starless
zvézda stalnica fixed star
zvézda vodnica guiding star, lodestar
zvézda repatica comet
dvojna zvézda double (ali binary) star
jutranja zvézda morning star
večerna zvézda evening star, Venus, Hesperus, Vesper
filmska zvézda film star, star actress
peterokraka zvézda five-pointed star
morska zvézda starfish
severna zvézda Pole Star, Polaris, North Star
srečna (nesrečna) zvézda lucky ali propitious (unlucky) star
posejan z zvézdami starred, studded with stars, glittering with stars, star-spangled, starry
rojen pod srečno zvézdo (figurativno) born with a silver spoon in one's mouth, born under a lucky star
rojen pod nesrečno zvézdo born under an unlucky star, ill-starred
častilec zvézd star-worshipper
okrašen z zlatimi zvézdami adorned (ali decorated) with golden stars
kovati v zvézde to praise (ali to laud) to the skies, to extol to the stars
okrasiti, posuti z zvézdami to adorn (ali to sprinkle, to decorate) with stars, (redko) to star (kaj something)
vse zvézde videti (figurativno od udarca itd.) to see stars
njegova zvézda vzhaja (figurativno) his star is in the ascendant
njegova zvézda zahaja (je zašla) (figurativno) his star is on the wane (his star has set)
zaupati svoji zvézdi (figurativno) to follow one's star
zahvaliti se svoji srečni zvézdi (figurativno) to thank one's lucky stars

zvézda (-e) f

1. astr. stella, astro:
zvezde se bleščijo, svetijo, žarijo le stelle brillano, splendono
dvojna, trojna zvezda stella doppia, tripla
zvezda danica, zvezda večernica stella del mattino, Lucifero; stella vespertina, Espero
zvezda repatica stella caudata, cometa
zvezda severnica stella polare
medičejske zvezde stelle medicee

2. (lik s koničastimi kraki) stella:
peterokraka, šesterokraka zvezda stella a cinque, a sei punte

3. polit., voj. stella:
rdeča zvezda na kapi la stella rossa sul berretto
Davidova zvezda la stella di Davide
general s petimi zvezdami generale a cinque stelle

4. vet. (znamenje na čelu živali) macchia, stella bianca

5. (slavna igralka, pevka) stella, diva, astro, vedette, star; (znana oseba na kakem področju) stella, star:
filmska zvezda una diva dello schermo, della celluloide
varietejska zvezda un astro, una vedette del varietà
nogometna zvezda una stella, un divo del calcio

6. (kar usodno vpliva na potek človekovega življenja) stella:
slediti svoji zvezdi seguire la propria stella
verjeti v zvezde credere nelle stelle, negli astri
zanjo bi sklatil zvezdo z neba per lei farei l'impossibile, ruberei la luna
udaril se je, da je videl vse zvezde battè la testa tanto forte da vedere le stelle
kovati koga v zvezde portare qcn. alle stelle
tako je bilo zapisano v zvezdah era scritto nel destino
roditi se pod srečno zvezdo nascere sotto buona stella, con la camicia
pren. segati za zvezdami dare la scalata alle stelle

7. obrt. ricamo stellato

8. elektr. collegamento a stella
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vrtn. božična zvezda stellaria (Stellaria)
vitezova zvezda amarillide d'inverno (Amariyllis belladonna)
zool. morske zvezde stelle marine (sing. -a) (Asteroidae)

zvézda estrella f , (velika) estrellón m ; astro m

danica estrella matutina (ali del alba)
morska zvezda estrellamar f; estrella f de mar
filmska zvezda (fig) estrella de la pantalla (ali de cine ali de la pelicula ali del film)
zvezda severnica estrella del Norte (ali polar)
zvezda večernica estrella vespertina, estrella de Venus
zvezda vodnica estrella f polar (ali del Norte)
biti rojen pod srečno zvezdo tener estrella
roditi se pod srečno zvezdo haber nacido con buena estrella
rodil se je pod nesrečno zvezdo nació con mala estrella
kovati, povzdigovati koga v zvezde (fig) poner a alg sobre (ali por) las estrellas
posuti (se) z zvezdami estrellar(se)
posut z zvezdami estrellado
segati po zvezdah (fig) tener grandes pretensiones, querer alcanzar lo imposible
verjeti v svojo zvezdo tener fe en su buena estrella
vse zvezde videti (od bolečine) ver las estrellas

zvŕst (-í) f

1. specie, varietà:
slikarske, umetnostne zvrsti varietà pittoriche, artistiche
zvrsti zabavne glasbe varietà di musica leggera

2. lingv. linguaggio settoriale, sottocodice:
proučevati jezikovne zvrsti studiare i linguaggi settoriali
pejor. časopisna, politična zvrst (jezika) linguaggio giornalisitico, politico; pejor. giornalese, politichese

3. lit. (književna zvrst) genere (letterario):
ukvarja se z vsemi književnimi zvrstmi: liriko, epiko, dramatiko si occupa di tutti i generi letterari: poesia lirica, epica e drammaturgia

4. agr. sorta, specie:
zvrsti jabolk, pšenice sorta di mele, di grano

5. gozd. varietà:
zvrst drevesne vrste varietà di specie arborea

6. voj. arma:
sodelovale so vse zvrsti vojske: kopenska vojska, mornarica in letalstvo hanno partecipato tutte e tre le armi: esercito di terra, marina e aviazione

žákelj (-klja) m pog. (vreča) sacco:
kupiti žakelj moke comprare un sacco di farina
oprtati si težak žakelj caricarsi un pesante fardello
pren. držati komu žakelj tenere, reggere il sacco a qcn.
dati koga v žakelj mettere qcn. nel sacco, superarlo
oblečena v žakelj vestita di abito a sacco
pog. jemati iz skupnega žaklja attingere al fondo comune
kupiti, vzeti mačka v žaklju comprare una gatta nel sacco, a scatola chiusa
metati vse v isti žakelj fare d'ogni erba un fascio
PREGOVORI:
prazen žakelj ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi

žé adv.

1. già; ormai:
tam je že pomlad, tu je še zima lì è già primavera, qui ancora inverno
vstopnice so že v prodaji i biglietti sono già in vendita

2. (izraža zadostnost povedanega) il solo, un solo; pure:
že ime vse pove il solo nome dice tutto
že majhna raztresenost lahko povzroči nesrečo una pur piccola distrazione può provocare la disgrazia

3. (izraža pripravljenost za kako dejanje) ancora:
bere še že, piše pa ne več per leggere legge ancora, ma non scrive più

4. (izraža prepričanost o čem) bene, pure:
prinesi vina, že veš, katerega portaci del vino, sai bene quale
to pa že lahko narediš zame questo lo puoi pur fare per me

5. (izraža sprijaznjenje s čim) ormai:
zdaj je že tak položaj, da je vsako obotavljanje nevarno la situazione è ormai tale da rendere arrischiato qualsiasi indugio

6. (izraža nejevoljo, v vzkličnih stavkih grožnjo) suvvia, una buona volta, ○:
daj mi že mir e sta' calmo una buona volta!
ti že pokažem (hudiča) te la farò vedere!
jim bom že pokazal skopuha gliene dirò io quattro! Dare del tirchio a me!

7. (v temp. odv.) komaj ... že, kakor hitro ... že (non) appena... che già:
kakor hitro je zaslišal svoje ime, že je planil pokonci appena sentì il suo nome saltò in piedi, che già era in piedi

8. (v adverz. priredju za izražanje pridržka) certo, sì, ○:
piše že, vendar slabo per scrivere scrive, ma male

9. (v nikalnih stavkih poudarja zanikanje) ○, però, poi; proprio no:
kdo gre z njim? Jaz že ne chi va con lui? Io no, Non io

10. že tako (in tako) peraltro, comunque, di per sé:
iskal je delo v podjetju, v katerem so imeli že tako in tako preveč delavcev cercò lavoro in una ditta dove avevano comunque troppi dipendenti

11. (z zaimki in prislovi za izražanje poljubnosti) chi, chiunque, comunque:
ne skrbite, mu bo že kdo pomagal niente paura! Si troverà chi gli darà una mano
bodo že kako opravili tudi brez njega se la sbrigheranno comunque, anche senza di lui

12. (z vpraš. pron. ali adv. poudarja ugibanje) ○, poi:
kdo ga že išče chi è che lo cerca?
kako je že ime tistemu dekletu? com'è che si chiama quella ragazza?

13. če že (v pogojnih stavkih za izražanje pridržka) se proprio:
naj gredo, če že hočejo e vadano, se proprio lo vogliono

14. že ... kaj šele già... figurarsi:
že rahel ugovor težko prenese, kaj šele kritiko mal sopporta un piccolo appunto, figurarsi una critica

15. (izraža sprijaznjenje s čim) ○:
že prav, bom vsaj vedel za drugič e va bene, lo saprò almeno per la prossima volta
kruha bo že il pane non ci mancherà
kakšna je letos letina? Bo že com'è quest'anno il raccolto? Discreto
kako se ti godi? Že gre come va? Mah, discretamente
kako boš živel v takih razmerah? Bo že kako come farai a vivere in queste condizioni? Mah, si vedrà, Mah, spero di farcela

žel|eti [é] (-im)

1. komu kaj wünschen (na skrivaj heimlich wünschen, od srca vom Herzen wünschen, vse dobro alles Gute wünschen, srečo Glück wunschen)
želeti dobro komu es gut meinen mit (jemandem)
želeti zlo/slabo komu (jemandem) [übelwollen] übel wollen
želeti vse najslabše/naj ga hudič vzame (jemandem) die Pest an den Hals wünschen
želti komu, da bi ga hudič pobral (jemanden) ins Pfefferland wünschen

2. (voščiti) wünschen (vse najboljše alles Gute wünschen, srečo Glück wünschen), herabwünschen auf
želeti prijeten večer einen schönen Abend wünschen
pri pozdravih: želeti dober večer/lahko noč/dobro jutro/dober dan guten Abend/gute Nacht/guten Morgen/guten Tag wünschen
želeti prijeten počitek/dober tek/ hitro okrevanje/prijetno potovanje angenehme Ruhe/guten Appetit/gute Besserung/eine gute Reise wünschen

3. (pričakovati) wünschen (garancije gewisse Garantien, da se držimo predpisov [daß] dass man sich an die Vorschriften hält)
nekdo želi govoriti z vami es wünscht Sie jemand zu sprechen
če/kot želite wie Sie wünschen
kaj želite was wünschen Sie, v gostinskem lokalu: was darf es sein

4. (biti voljan) -willig sein (izseliti se auswanderungswillig, ločiti se scheidungswillig)

želéti to desire, to want; to wish; to be desirous (of), to long for

zelo želéti to long, to yearn, to thirst, to crave, to hunger (after), to be dying for
želéti lahko noč (zbogom) to bid good night (goodbye)
kaj želite od mene? what do you want from me?
ali želiš, da on pride? do you want him to come?
on želi dobiti to mesto he wants to get that post
želite, gospod? (v trgovini) what can I do for you, sir?
želéti komu dobro (slabo) to be well (ill) disposed to someone
želéti si to long for, to yearn for
zelo si želéti domov to long for one's home
želel si je vesti od svoje družine he longed for news of his family
vsi želimo, da bi se kmalu vzpostavil mir we all wish that peace may soon be restored
želéti komu srečo to wish someone luck, to wish someone, well
kakor želite as you please, just as you wish
tega ne bi še psu želel! (ZDA) it shouldn't happen to a dog!
želim van srečno novo leto! I wish you a happy New Year!
želim ti vse najboljše k rojstnemu dnevu! many happy returns of the day!
kaj si želiš za svoj rojstni dan? what would you like for your birthday?
hoteti in želéti je dvoje, ni isto willing and wishing are not the same thing

žélja deseo m ; anhelo m ; (stremljenje) aspiración f ; (prošnja) petición f

brez želja sin deseos
na željo a ruego (ali a petición) (de alg)
po želji a medida del deseo
po svoji želji a su gusto, según su deseo
na splošno željo a petición general
moja največja želja mi deseo más ardiente
navdan z željo animado por el deseo (de inf), deseoso (de inf)
z najboljšimi željami con los mejores deseos
imate še kako željo? ¿desea usted algo más?
njemu gre vse po želji logra todo lo que desea; todo le sale bien
izpolniti željo cumplir un deseo
ustreči želji satisfacer un deseo

žêlja desire, wish; request; (hrepenenje) longing, yearning, craving, hankering, yen; (pohlep) cupidity, avidity, greed, greediness; (čestitka) congratulation

na žêljo trgovina if desired, on request
po žêlji as (ali if) requested, according to one's wish
na izrecno žêljo at the express wish (of)
dobre (slabe) žêlje pl good (bad) wishes pl
na splošno žêljo by general request
na žêljo g. X-a at the request (ali by desire) of Mr. X.
po moji žêlji in accordance with my wishes
moja srčna žêlja my heartfelt wish
pobožna žêlja (figurativno) pious hope (ali wish)
vroča žêlja ardent desire
to je moja edina žêlja it is the only thing I wish for, it is my only wish
naj bo po vaši žêlji! let it be as you wish!
izraziti žêljo to express one's desire
to so pobožne žêlje (figurativno, pogovorno) that's a piece of wishful thinking
od (dobrih) žêlja še nihče ni bil sit if wishes were horses beggars might ride
imeti žêljo to entertain a wish
vse je šlo (se je izšlo) po mojih žêljah everything turned out the way I wanted
to je bila le moja pobožna žêlja (figurativno) that was only my wishful thinking
uganiti žêlje koga to anticipate someone's wishes
ne morem ustreči tvoji žêlji I cannot comply with your wish
treba je znati brzdati svoje žêlje one must learn to cut one's coat according to one's cloth
izpolniti žêljo to satisfy a desire

žêlja désir moški spol , souhait moški spol , vœu moški spol ; demande ženski spol

na željo koga à (ali sur) la demande de quelqu'un
po želji à souhait, au gré de mes (tes…) désirs
na splošno željo à la demande générale
pobožna želja un pieux désir
srčna, vroča, gorka želja désir ardent
moja največja želja mon désir le plus cher (ali le plus ardent)
z najboljšimi željami avec mes meilleurs vœux
izraziti željo formuler un désir (ali un vœu)
uslišati, izpolniti željo komu exaucer le vœu de quelqu'un, combler le désir de quelqu'un, répondre (ali satisfaire) au désir de quelqu'un
imate še kako željo? désirez-vous encore quelque chose?
njej gre vse po želji tout marche selon ses désirs, pour elle tout marche à souhait, tout lui réussit (ali sourit)
zahvaljujem se vam za (vaše) dobre želje je vous remercie de vos bons vœux (ali souhaits)

želódec (-dca) m

1. anat. stomaco:
pog. polniti si želodec (basati se) riempirsi lo stomaco
imeti močan želodec avere uno stomaco di ferro, di struzzo
mastno hrano želodec težko prebavi lo stomaco ha difficoltà a digerire i cibi grassi
v želodcu mu kruli lo stomaco gli brontola
imeti povešen želodec avere lo stomaco abbassato
zool. prežvekovalski želodec lo stomaco dei ruminanti
želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco
oglasil se je želodec si sentono i morsi della fame
dobiti kaj toplega v želodec mangiare qualcosa di caldo
pog. imeti koga v želodcu avere qcn. sullo stomaco
imeti gobo v želodcu bere come una spugna
obležati v želodcu restare sullo stomaco (di cibo pesante)
piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
lačen biti, da se pajčevine delajo v želodcu avere una fame da lupi
ljubezen gre skozi želodec l'amore passa per lo stomaco
med. izprati želodec fare la lavanda gastrica

2. gastr. stomaco ripieno, farcito

3. pog. pancia, ventre, buzzo
PREGOVORI:
lačnim želodcem gre vse v slast l'appetito è il miglior cuoco

živ¹ (-a, -o)

1. (pri življenju) lebend, am Leben, lebendig
ves živ lebensfrisch
živ in zdrav blutlebendig
komaj še živ figurativno mehr tot als lebendig
biti živ am Leben sein
ostati živ am Leben bleiben
svoj živ dan/ vse žive dni mein/sein/ihr … Lebtag
figurativno živ krst ni/ne keine Menschenseele, keine lebende Seele, kein Hund
brez žive duše (zapuščen) menschenleer
živa oseba der Lebende ( ein -r), die Lebende
izvlačenje/reševanje živega ponesrečenca die Lebendbergung
pri živem telesu zgoreti ipd.: bei lebendigem Leibe
pustiti živega am Leben lassen

2. figurativno (utelešen) lebend, wandelnd, leibhaftig
živ hudič der leibhaftige Teufel
živ mrlič ein lebender/wandelnder Leichnam, eine lebende/wandelnde Leiche
živ obup! es ist zum Verzweifeln!

3. (živahen) lebhaft, lebendig, (kot živo srebro) otrok: quecksilbrig; (aktiven) regsam; ulice: (poln življenja) belebt; barva: lebhaft, leuchtend
živih barv farbenfreudig, bunt
biti živ kot živo srebro: Quecksilber im Leib haben
živ nemir otrok: der Irrwisch

4.
živ jezik lebende Sprache, gesprochene Sprache
živa nemščina das gesprochene Deutsch
živa beseda das gesprochene Wort

5.
vojska živa sila die Mannschaft
številčna moč žive sile die Mannschaftsstärke
| Lebend- (teža das Lebendgewicht, živina das Lebendvieh, cepivo, vakcina der Lebendimpfstoff, rojstvo živega otroka die Lebendgeburt)
živi svet die Lebewelt
živa stvar das Lebewesen, die Kreatur
živa veja der Grünast
živa veriga die Menschenkette
živo bitje das Lebewesen, drobno: Kleinlebewesen
vse živo alles Mögliche, ljudje: alle möglichen Leute
živo se spominjati česa (etwas) lebhaft in Erinnerung haben ➞ → živa meja, živo bitje

žív alive, living; live; (živahen) lively, vivacious, vivid, animated

žív in zdrav hale and hearty
žíve barve bright (ali gay, vivid, glaring) colours pl
žíva domišljija vivid imagination
žíva duša ne not a living soul (ali creature)
žívi jeziki living languages pl
žívo apno quicklime, unslaked lime
žíva meja hedge
žívo meso tender flesh, quick
žív opis vivid description
žív spomin vivid recollection
žíva teža live weight
žíva vera fervent belief (ali faith), living faith
žívo zanimanje vivid interest
žíva žerjavica live coals pl
živi (ljudje) pl the living
na žíve in mrtve in (real) earnest
vse svoje žíve dni all my (your itd.) life
žívo srebro quicksilver, mercury
žíva skala living rock, bedrock
žíva oddaja live broadcast
dokler bom žív as long as I live
je tvoj brat še žív? is your brother still alive?
on je žíva (verna) slika svojega očeta he is the living image of his father
kar sem žív all my life, in all my born days
biti med žívimi (figurativno) to be in the land of the living
sem bolj mrtev kot žív I am more dead than alive, I am half-dead
žívo se spominjati to have a vivid recollection (of)
ne morem ga žívega videti (figurativno) I can't bear (ali stand, endure) the sight of him
starost ji ne more do žívega (ji nič ne more) (pesniško) age cannot wither her
žív krst (žíva duša) tega ne ve not a living soul knows it
zadeti v žívo to cut (ali to sting, to touch) to the quick
zadet v žívo cut to the quick
žívi in mrtvi the living (ali arhaično the quick) and the dead

žív vivant, vif , (živahen) animé, plein de vie (ali de vivacité) , éveillé

živi jeziki les langues vivantes
živ meja haie vive
žive slike tableaux vivants
živo srebro mercure moški spol, vif-argent moški spol (tudi figurativno)
živa teža poids vif
vse svoje žive dni durant toute sa vie, de son vivant
dokler bom živ tant que je vivrai, jusqu'à ma mort (ali mon dernier jour ali soupir)
ostati živ (pri življenju) avoir la vie sauve, survivre
biti živ sežgan (pokopan) être brûlé (enterré) vif
žive duše nisem našel je n'ai trouvé âme qui vive
ne priti komu do živega ne pas (pouvoir) venir à bout de quelqu'un, ne pas avoir prise sur quelqu'un
v živo zadeti piquer au vif
na žive in mrtve à la vie et à la mort, (boj) à outrance, à mort

žív (-a -o)

A) adj.

1. vivo, vivente:
človek in druga živa bitja l'uomo e gli altri essere viventi
vrnil se je živ in zdrav è tornato sano e salvo
živi in mrtvi organizmi gli organismi viventi e morti
reka v spodnjem delu ni več živa nel corso inferiore il fiume non è più vivo

2. (ki še deluje) attivo; ardente; aperto:
živi in ugasli vulkani i vulcani attivi e quelli spenti
živo oglje brace ardente
živa rana ferita aperta

3. (ki se uporablja; ki vpliva) vivo:
žive ideje idee vive
živi jeziki lingue vive

4. (ki obstaja; aktualen, pereč) vivo, concreto; urgente:
živa družbena stvarnost realtà sociale concreta
živa potreba necessità, bisogno urgente

5. (prepričljiv, ki prevzame) vivo, vivace; vivido:
živ opis una descrizione viva

6. (živahen, poln življenjske sile) vivace, esuberante, focoso; pog. pimpante:
živ otrok un bambino vivace
živa tridesetletnica una pimpante trentenne

7. vivo, intenso, acceso:
žive barve colori accesi

8. (ki se pojavlja v močni obliki) vivo, forte, spiccato, evidente, tangibile:
starost je živo nasprotje mladosti la vecchiaia è il tangibile opposto della giovinezza

9. vero, sacrosanto, autentico:
domišljija je postala živa resnica la fantasia diventò autentica realtà
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živ človek ga ni več videl nessuno più lo vide
tega še svoj živi dan nisem videl cose del genere non le ho mai viste in vita mia
zapomniti si za svoje žive dni ricordarsi per tutta la vita
živega krsta ne videti non vedere anima viva
biti živ leksikon essere un'enciclopedia vivente
biti živ mrlič essere un cadavere ambulante (malato)
biti živ ogenj essere argento vivo
ne povedati živi duši non dirlo ad anima viva, a nessuno
biti živa podoba očeta essere l'immagine vivente del padre, essere il padre sputato
ne povedati česa za živo glavo non dirlo per tutto l'oro del mondo
živo apno calce viva
živa meja siepe
kem. živo srebro argento vivo (tudi pren.), mercurio (Hg)
biti živ pokopan essere sepolti vivi
najraje bi ga živega požrli ce l'hanno (a morte) con lui
živega ne moči videti non sopportare qcn.
bati se koga kot živega vraga avere una paura del diavolo di qcn.
biti bolj mrtev kot živ (od utrujenosti, od mraza) essere stanchi morti, essere mezzi morti dal freddo
tisk. živa pagina titolo corrente
voj. živa sila effettivi
gled. živa slika quadro vivente
zool. živi fosil fossile vivente
živi pesek sabbie mobili
ekon. živo delo lavoro vivo

B) žívi (-a -o) m, f, n
komu ne moči priti do živega non poter ostacolare, fermare qcn.
priti stvari do živega approfondire, sviscerare un problema
kričati, piti, tepsti na žive in mrtve urlare, bere, picchiare a più non posso
opravljati koga na žive in mrtve sparlare a morte di qcn.
rotiti se na žive in mrtve giurare davanti a Dio
jermeni so ga rezali v živo le cinghie gli tagliavano la carne
rezati koga v živo, pri živem operare qcn. senza anestesia
v živo zaboleti colpire profondamente
v živo zadeti colpire a morte, ferire mortalmente
pren. z vprašanjem zadeti v živo una domanda che coglie il problema nel vivo
ne biti med živimi essere morti
žarg. vse živo ga preganja con lui ce l'hanno proprio tutti
rtv. oddaja v živo trasmissione in diretta

žív vivo; viviente ; (živahen) vivaz

živi jeziki lenguas f pl vivas
živa meja seto m vivo
živa skala piedra f viva
žive slike cuadros m pl vivos (ali plásticos)
živo srebro mercurio m, azogue m, fig fam bullebulle m, zarandillo m
živa teža peso m en vivo
vse svoje žive dni (durante) toda su vida
živi in mrtvi los vivos y los muertos
dokler bom živ hasta mi muerte
ne bo več dolgo živ ya no vivirá mucho
ostati živ (pri življenju) quedar con vida, sobrevivir
on je živ portret mojega očeta es el vivo retrato de mi padre
biti živ sežgan (pokopan) ser quemado (enterrado) vivo
žive duše ni bilo videti no se veía alma viviente
ne prideš mu do živega fam no hay por dónde echarle mano
v mestu je vse živo ljudi la ciudad hierve de gente
prodati živo (govedo) vender en vivo
zadeti v živo (fig) herir en lo vivo
roditi žive mladiče ser vivíparo
rodeč žive mladiče (zool) vivíparo