Franja

metido tesen, stisnjen

estar muy metido con biti velik prijatelj z
metido en hlepeč po, ves mrtev na
metido en años v letih, prileten
metido en cama priklenjen na posteljo
metido en carnes debel, životen
metido en sí v misli zatopljen
estar muy metido en misliti na, skrbeti za
ya metida la noche šele po nastopu noči

meule [möl] féminin

1. (= meule de moulin, à moudre, à broyer) mlinski kamen; brus

2. kopa (sena, snopov); populaire zob

meule (de fromage) velik hlebec sira
afffter un couteau sur une meule nabrusiti nož na brusu

mēzzo

A) agg.

1. pol, napol, polovičen:
mezzo chilo pol kilograma
donna a mezzo servizio hišna pomočnica
mezza figura pren. povprečnež
mezze misure pren. polovične mere

2. srednji:
uomo di mezza taglia srednje velik človek; pren. moralni povprečnež
vestito di mezza stagione spomladanska, jesenska obleka

B) m

1. polovica

2. sredina:
nel mezzo della strada sredi ceste
via di mezzo pren. srednja pot, kompromisna rešitev
l'età di mezzo srednji vek
Italia di mezzo Srednja Italija
in questo, quel mezzo medtem
non por tempo in mezzo ne odlašati
ne va di mezzo il buon nome gre za njegovo čast
levare di mezzo qcs. kaj odstraniti
levare di mezzo qcn. koga spraviti s poti, ubiti
levarsi di mezzo oditi

3. pren. mera, umerjenost:
il giusto mezzo prava mera, zlata sredina

4. sredstvo:
il fine giustifica i mezzi cilj opravičuje sredstva
mezzi di comunicazione prometna sredstva; občila
mezzi di pagamento plačilna sredstva
mezzi di produzione proizvajalna sredstva
per mezzo di, a mezzo di s, z

5. zmožnost, sposobnost:
un atleta di notevoli mezzi športnik s precejšnjimi sposobnostmi

6. voj. vozilo (transportno, bojno):
mezzi corazzati oklepna vozila
mezzo da sbarco plovila za izkrcavanje
mezzo di fortuna zasilno vozilo

C) m pl. denar, finančna sredstva

miētere v. tr. (pres. miēto)

1. agr. kositi, žeti

2. pren. pokositi

3. pren. požeti:
mietere allori imeti velik uspeh

mi-fin [mifɛ̃] adjectif vmesen med debelim in drobnim

petits pois mi-fins srednje velik grab

milenij samostalnik
1. (časovno obdobje) ▸ millennium, évezredŽe v stari Grčiji, dva in pol milenija nazaj, smo imeli situacijo, ko se se majhne mestne državice nenehno bojevale. ▸ Már az ókori Görögországban, két és fél évezreddel ezelőtt is volt olyan helyzet, amikor a kis városállamok folyton háborúztak egymással.

2. neštevno (prelom tisočletja) ▸ millennium, ezredforduló
Poročanje medijev o mileniju je ljudi odvrnilo od tega, da bi ga dočakali v tujini, zato so raje ostali doma. ▸ A média ezredfordulóról szóló tudósítása eltérítette az embereket attól, hogy külföldön várják be az ezeredfordulót, ezért inkább otthon maradtak.

3. neštevno, religija (obdobje vladanja Kristusa) ▸ millenarizmus, millennium
Velik del milenarizma ima svoje korenine v judovskem pričakovanju prihoda Mesije. Svoje ime ima po zgodnjekrščanskem pričakovanju Kristusovega drugega prihoda, ki mu bo sledil milenij, tisočletno kraljestvo miru. ▸ A millenarizmus nagy részt a zsidó vallás messiásvárásában gyökerezik. Nevét a korai kereszténység idejében Krisztus második eljövetelének a várásáról kapta, amit a millennium, az ezeréves béke királysága követ.

mīrāculum (mīrāclum) -ī, n (mīrārī)

1. čudež, čudo, čudežni dogodek, čudovita (čudežna) prigoda ali prikazen, čudežno delo: Suet., Gell., Amm., adiciunt miracula huic pugnae L., (sc. aper) miraculum magnitudinis L. čudežne velikosti, čudežno velik, puerum tamquam miraculum aspicere Plin. iun., somnia, terrores magicos, miracula (pošasti), sagas, nocturnos lemures portentaque Thessala rides? H., in miracula verti O. ali se transformare V. preobraziti, spremeniti se v čudežne podobe, septem miracula Plin., Val. Max. sedem svetovnih čudes, portenta et miracula philosophorum somniantium Ci. pustolovski in čudni nazori, miraculo esse (alicui) L., Plin., Suet. prevze(ma)ti, presenetiti (presenečati) koga, dignus miraculo Plin., Lact. občudovanja vreden, čudovit.

2. čudnost, čudovitost, vidnost, zbujanje pozornosti: rei, victoriae L.

Opomba: Pesn. sinkop. miracla: Luc.

mīsceō -ēre, mīscuī, mīxtum in (poznolat.) mīstum (indoev. kor. *mei̯k- mešati; prim. skr. mekṣáyati meša, gr. μίσγω, μείγνυμι (tudi μίγνυμι) mešam, aor. ἔμειξα, aor. pass. ἐμίγην, adv. μίγα, μίγδα pomešano, skupno, združeno, μιγάς -άδος zmešan, pomešan, sl. mesiti, mešati = lit. maišýti = let. màsît, stvnem. miscan = nem. mischen) Sklad: miscere aliquid re, tudi (poseb. metaf.) cum re, redko aliquid alicui rei.

1. mešati, pomešati, zmešati (stvari, ki jih je mogoče zopet razstaviti, temperare = mešati stvari, ki se pomešane ne dajo več razstaviti oz. ločiti): Pl., Lucr., Col., Plin., Vulg., vina faece Falerna ali Falerna melle H., pix sulphure mixta S., mixtā cruor harenā V. = cruor harena mixtus S., vina cum Styge miscenda bibas O., sarkast. = umri!, pulvere campus miscetur V. prah zagrinja poljano, prah vzvihrava s polja; metaf. (z)mešati, zmesiti = združiti (združevati): Plin. iun., Vell., iram cum luctu O., falsa veris Ci., gravitatem modestiae Ci., sacra profanis H. za enako imeti, humanis divina L. mešati, gravitate mixtus lepos N., interdum miscentur tristia laetis O., fors et virtus miscentur in unum V., nec vero finis bonorum ex dissimilibus rebus misceri et temperari potest Ci. zmešati in priravnati (prilagoditi), haec ita mixta fuerunt, ut temperata nullo fuerint modo Ci. tako zmešano, da nikakor ni bilo prav urejeno.

2. (z)mešati = spojiti (spajati), zediniti (zedinjati), združiti (združevati), pridružiti (pridruževati), povez(ov)ati: misceo lacrimis meas cum tuis O., tres legiones in unam T., civitatem nobis L., fletum cruori O., manūs T. podati si desnice, malis bonisque artibus mixtus T. zmes slabih in dobrih lastnosti = inter bona malaque mixtus T., mixto sonantem percutit ore lyram Val. Fl. z vokalno spremljavo, me nemus miscet dis superis H. pridružuje, interea mixtis (pričakovali bi mixtus) lustrabo Maenala nymphis V. pridružen, sanguinem et genus cum aliquo L. po zakonski zvezi, corpus cum aliquā Ci. telesno se združiti (združevati), imeti spolni odnos, mixtum genus V. (o Minotavru) mešanec, pol bik, pol človek, mixta deo mulier V. telesno združena z bogom, toda mixtus matre Sabella V. rojen v mešanem zakonu materi Sabelki; refl. in med.: se miscere viris V. pridružiti se, circa regem miscentur V. zbirajo se okrog kralja, conveniunt Teucri mixtique Sicani V. Tevkri in z njimi Sikani, fors et virtus miscentur in unum V. se združujeta, se povezujeta, m. se alicui O. telesno se (z)družiti s kom, imeti (s kom) spolni odnos; metaf.: alicuius animum cum suo, ut efficiat paene unum ex duobus Ci., curas cum aliquo Sen. ph. deliti s kom; occ. se miscere alicui ali alicui rei družiti se s kom, mešati se, spuščati se v kaj, udeležiti (udeleževati) se česa, biti deležen česa, biti udeležen pri čem: se m. partibus alicuius Vell., se m. hereditati paternae, negotiis Icti.

3. (z)mešati = (z)mesti, (z)mešati, v zmešnjavo spraviti (spravljati), spraviti (spravljati) v nered: cervorum turbam V., miscent se maria V. postaja razburkano, maria caelo ali caelum terramque V. hud vihar vzbuditi; od tod preg.: caelum ac terras m. L. velik hrup zagnati (zaganjati), hudo razgrajati, podobno: quis caelum terris non misceat et mare caelo Iuv.; omnia flammā ferroque m. L. napolniti (napolnjevati), preplaviti (preplavljati), domum gemitu V. tarnati po vsej hiši, moenia miscentur luctu V. žalost se širi po vsem mestu, pacem duello miscuit H. je zamenjal; od tod misceri aliquo ali aliquā re spremeniti (spreminjati), preobraziti (preobražati) se v koga ali kaj: mixtus Enipeo Taenarius deus Pr.; abs.: fallit ubique mixta Venus Stat. Poseb. (v političnem ali nravstvenem pomenu) (z)mesti, (z)mešati, v zmešnjavo spraviti (spravljati), spraviti (spravljati) v nered, vznemiriti (vznemirjati), (raz)rušiti: civitatem Ph., malis contionibus rem publicam Ci., omnia S. vse obrniti na glavo, preobrniti (preobračati), spremeniti (spreminjati), omnia infima summas paria fecit, turbavit, miscuit Ci., plura Ci. vnesti še več nemira, še več zmede, plurima N. veliko zmešnjavo narediti, vse obrniti na glavo, vse spraviti v nered, omnia armis tumultuque Vell., ea miscet et turbat, ut … Ci. dela tako zmešnjavo in tako spletkari, da … , miscent, turbant mores mali Pl.

4. mešaje narediti (delati), pripraviti (pripravljati): alicui miscere mulsum Ci. ep., poculaque inventis Acheloia miscuit uvis V., venenum mixtum in poculo ferre L., lurida terribiles miscent aconita novercae O. strupene pijače iz omeja, Veientana mihi misces Mart.; meton.: pocula alicui O. pijačo; metaf. vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati), dvigniti (dvigati), vne(ma)ti, prirediti (prirejati): animorum motūs dicendo miscere Ci., ignes miscent murmura V. mešata se blisk in grom, incendia miscet V. zažiga vse krog in krog, m. proelia V. ali certamina L. ali manūs Pr. spoprije(ma)ti se, coetūs, seditiones T., volnera inter sese miscent tauri V. si zadajajo med seboj (drug drugemu) rane.

Opomba: Soobl. mīscō -ere, od tod imper. miscite: Aug.

misericōrdia

A) f

1. usmiljenje, usmiljenost:
avere, usare misericordia imeti usmiljenje, usmiliti se
opera di misericordia šalj. pomoč
opere di misericordia relig. usmiljena dela

2. usmiljenje, odpuščanje:
misericordia di Dio božje usmiljenje
grande come la misericordia di Dio šalj. neskončno velik
senza misericordia neusmiljeno

3. kratek meč, bodalo

4. brezplačna prva pomoč (v Firencah)

B) inter. joj, Bog se usmili!

mísliti (-im)

A) imperf. ➞ pomisliti

1. pensare:
misliti zbrano pensare con concentrazione
mislil je samo na smrt non faceva che pensare alla morte

2. pensare, ritenere, credere:
mislim, da so dogodki potekali takole penso che i fatti siano andati così

3. (imeti odnos do koga, česa) pensare:
dobro, slabo misliti o kom pensare bene, male di qcn.
dekle misli, kako je lepa la ragazza pensa di essere bella

4. (z nedoločnikom izraža namen, pojasnilo, možnost uresničitve česa) pensare, aver intenzione, intendere:
dolgo sem mislil govoriti z vami è da molto che intendevo parlare con lei
nisem te mislil žaliti non intendevo offenderti
ali mislite že kaj kmalu končati?! pensate o no di finirla?!

5. mislim reči (za dopolnitev povedanega, povzetek vsebine povedanega) intender dire, voler dire:
kaj ste po poklicu, mislim (reči), kakšno izobrazbo imate? lei che professione fa, volevo dire, che scuole ha fatto?
s tem ne mislim reči, da lenarite e con ciò non voglio dire che non fate niente

6. (izraža točno določitev predmeta) pensare:
koga misliš? chi pensavi?

7. ali misliš, kaj misliš (v medmetni rabi; izraža začudenje, podkrepitev trditve):
ali misliš, da tega ne vem? cosa credi che non lo sappia?
to je velik uspeh, kaj misliš è un grande successo, nonc'è che dire
ali misliš že enkrat pospraviti deciditi a sparecchiare, a far ordine una buona volta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
misliti na svojo korist pensare al proprio tornaconto
treba je misliti tudi na prihodnost bisogna pensare anche al futuro
ta človek misli na vse uno che pensa a tutto
misliti je treba tudi na svoje zdravje bisogna pensare a, aver cura della propria salute
misliti s svojo glavo pensare con la propria testa
misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
imeti navado glasno misliti aver l'abitudine di pensare ad alta voce
verjela je, da fant resno misli credeva che il ragazzo avesse intenzioni serie
to mi je dalo misliti ciò mi ha fatto pensare
nisem toliko dobil, kot sem mislil non ho ricevuto quanto m'aspettavo

B) mísliti si (-im si) imperf. refl. (predstavljati si) immaginare; pensare; credere:
težko si mislim kaj hujšega non so immaginarmi niente di più grave
ne morem si misliti, da je res non posso credere che sia vero
(za podkrepitev trditve, pritrjevanja) kar misli si, nikamor ne boš šla non esci neanche per sogno
'To me je užalilo' 'Si (lahko) mislim' 'E questo mi offese' 'Posso immaginarlo, lo credo bene'

modicus 3, adv. -ē (modus) ki ima pravo mero, ki je prave mere (precej velik, močan ipd., pa tudi ne prevelik, ne premočen ipd., ne ravno velik, ne ravno močen ipd.)

1. umerjen, zmeren, srednje mere, srednji: Plin., Q., Sen. ph., Vell., Suet., quamquam inmoderatis epulis caret senectus, modicis tamen conviviis delectari potest Ci., simulacrum modicā amplitudine Ci., Andromache O. srednje velikosti, srednje velika, genus dicendi subtile, modicum, vehemens Ci., corpus (spis) Ci., modico gradu ire Pl. hoditi z umerjenim korakom, umerjeno stopati, podobno: modice se recipere L., modice sitiens lagoena Pers. srednje mere, modice locuples L. precej imovit, precej premožen, modice fluere aethera Lucr.; occ.
a) primeren, spodoben, dostojen: supellex modica, non multa, ut in neutram partem conspici posset H. stanu (razmeram) primerno.
b) majhen, neznaten: acervus, hospitium H., quercus modico circumdata muro O. z nizkim zidom, fossa L. ali amnis T. ne prav globok(a), modice pictus Vitr. po pomanjšanem merilu, Graecis hoc modicum est Ci. pri Grkih to ni pogosto, pri Grkih je malo takih primerov; metaf.: minae Clodii modice me tangunt Ci. ep. ne posebno, modici equites, senatores T. z majhnim (neznatnim) imetjem; z gen.: Lepidus pecuniae modicus T. ne ravno bogat, Sabinus modicus originis T. neimenitnega rodu, m. virium Vell. Kot subst. n.: modicum se progressam Ap. malo, nekaj korakov, modico deinde regressa Ap. kmalu potem, modico ante Ap. malo prej, modico secus progredi Ap. malo dalje iti.

2. metaf.
a) umerjen, zmeren, preudaren, pameten, premišljen, miren, hladnokrven: Pl., modicus vir severitate T., timide modiceque dicere Ci., modice spernere L., ferre modice populi voluntates Ci.; z gen.: Ap., modicus voluptatum T. zmeren v uživanju; metaf.: zephyri O., severitas Ci. premišljena strogost.
b) skromen, malo zahtevajoč, nezahteven, (politično) lojalen: Plin. iun., animus belli ingens, domi modicus S., contentus nomine modico tutoris L., primo modici, deinde superbi S.

monumento m umet. spomenik:
erigere un monumento postaviti spomenik
un monumento di sapere velik učenjak, erudit

mórski sea (-); maritime; nautical; naval; pelagic

mórska bitka naval battle, naval action
mórsko blato ooze
mórski bog sea god
mórska bolezen seasickness
mórska deklica (sirena) mermaid, siren
mórsko dno sea bottom
mórska gladina sea level, surface of the sea
mórska globina depth of the sea
mórsko kopališče bathing resort, seaside resort
mórska luka, pristanišče seaport
mórska mačka zoologija long-tailed monkey
mórska obala coast; seashore; coastland; beach; shore; seaboard
mórski pes shark
mórska ožina straits pl, channel
mórski prašič porpoise
mórski prašiček guinea pig
mórska pena meerschaum
mórska pošast sea monster
mórska riba sea fish
mórski rokav arm (ali branch) of the sea
mórska sol sea salt
mórsko tele seal, arhaično sea calf
mórski tok sea current
mórska trava sea grass
mórska višina sea level
velik mórski val billow
mórski zaliv bay; gulf
mórska voda sea water
imeti mórsko bolezen to be seasick, (pogovorno) to feed the fishes
ne dobiti mórske bolezni (biti pravi mornar) to have good sea legs, to be a good sailor

móž man, pl men

velik (visok) móž a tall man, (figurativno) a great man; (soprog) husband
kot en móž (enoglasno) as one man
móž proti móžu (bližinski) hand-tohand
borba móža proti móžu hand-to-hand struggle
slamnati móž (figura, statist) man of straw, dummy
divji móž wild man of the woods
povodni móž water sprite
do zadnjega móža (= vsi) to the last man, (all) to a man
padli so (v boju) do zadnjega móža they perished to a man
pravi móž na pravem mestu the right man in the right job (ali place)
vsi možje brez izjeme every man jack
priti, naleteti na pravega móža to come to the right man
biti le pol móža (figurativno) to be only a half man
izkazati se za móža to play the man, (ne se ustrašiti) to stand up to it like a man
dvigniti se kot en móž to rise like one man
pokaži, da si móž! show yourself a man!, show us what you're made of!
govorita kot móž móžu! let us have a man-to-man talk!
biti móž beseda to keep one's word, to be a man of one's word
on je móž beseda he is a man of his word
ladja se je potopila z vsemi móžmí na krovu the ship went down (ali sank) with all hands
móž jo tepe, kadar je pijan her husband (ali man) beats her when he is drunk

much² [məč] prislov
mnogo; zelo (v sestavljenkah: much-admired)
zelo, veliko (pred komparativi: much stronger)
daleč (pred superlativi: much the oldest)
skoraj

much to my regret na mojo veliko žalost
we much regret zelo nam je žal
much to my surprise na moje veliko presenečenje
he did it in much the same way napravil je to na skoraj isti način
it is much the same thing je skoraj isto
as much as toliko kakor
(as) much as I would like kakor rad bi že
as much more (ali again) še enkrat toliko
as much as to say kakor če bi hotel reči
he said as much nekaj takega je rekel
I thought as much tako sem tudi mislil
he, as much as any on, prav tako kot kdo drug
so much the better tem bolje
so much for today toliko za danes
not so much as komaj
without so much as to move ne da bi se premaknil
so much so tako veliko
much less mnogo manj, kaj šele, da ne rečem
pogovorno not much komaj da (v odgovoru)
much of a size skoraj enako velik
much the most likely najbolj verjetno
much too much veliko preveč
how much? koliko?

muy zelo

muy enfermo težko bolan
muy mucho zelo veliko, zelo mnogo
muy otro čisto drugače
muy a pesar mío na moje veliko obžalovanje
muy de tarde en tarde le redko, tu pa tam
muy a tiempo še o pravem času
el muy tuno velik lopov
toda eso está muy bien, pero... to je vse zelo lepo, toda ...
es muy de V. na uslugo Vam je
no estoy muy bueno ne počutim se čisto dobro
Muy señor mío spoštovani gospod (nadpis v pismu)
muy suyo... Vaš vdani (konec v pismu)

na on, upon; at; in; up, upward; to; over

na cesti on the road
na ulici in the street, ZDA on the street
na deželi in the country
na dvorišču in the courtyard
na desni, na levi on the right, on the left
na desno, na levo to the right, to the left
na kredit, na up on credit
na mojo čast on my honour, honestly
na primer for instance, for example
na morju at sea
na nebu in the sky
na sliki in the picture
na soncu in the sun
na polju in the field
na travniku in the meadow
na (živilskem) trgu at the market-place
na postaji at the station
na mizi on (ali upon) the table
na svetu in the world
na razstavi at the exposition
na minuto a minute, to the minute
na mestu (takoj) on the spot, at once
na moji strani on my side
na obeh straneh on both sides
na ta način in this manner
na najlepši način in the finest manner
na povelje to order
na zemljevidu on the map
na moje priporočilo on (ali upon) my recommendation
na moje presenečenje to my surprise (ali astonishment)
na moj račun at my expense
na moje veliko obžalovanje to my deep regret
na svojo škodo to one's detriment (ali cost ali disadvantage)
na mojo škodo to my cost
na temelju on the grounds of, by virtue of
na mojo sramoto to my disgrace
na srečo fortunately
na slepo blindly, at random, gropingly
na vsak način at any rate, by all means
na noben način on no account
na vrat na nos head over heels, headlong
na svidenje! goodbye!, ZDA goodby!, au revoir!, so long!, see you again!
na prvi pogled at first sight, at first glance
na mojo prošnjo at my request
na vaše priporočilo on the strength of your recommendation
na potovanju in travelling
na stotine by hundreds
dvakrat na dan twice a day
X tolarjev na dan X tolars a day
en četrt na pet a quarter past four
tri četrt na pet a quarter to five
na moje stroške at my expense
vpliv na... influence over (ali on)...
X SIT na uro X tolars per hour
biti na lovu to be out hunting
na tebi je, da rečeš... it is up to you (to say)...
biti na obisku pri kom to stay with someone
biti hud na koga to have a grudge against someone
biti gluh na obe ušesi to be deaf in both ears
na luči mi je (stoji) he is (stands) in my light
kdo je zdaj na vrsti? whose turn is it now?
jaz sem na vrsti it is my turn
ljubosumen je na svojo ženo he is jealous of his wife
slep je na eno oko he is blind in one eye
hrom je na eno nogo he is lame in one leg
moje okno gleda na dvorišče my window looks out on to the backyard
igrati na flavto to play the flute
imeti kaj črno na belem to have something in black and white
imaš velik vpliv nanj you have a great influence over (ali on) him
biti ves dan na nogah to be busy (ali pogovorno on the go) all day long
iti na pošto to go to the post office
iti komu na roko (figurativno) to oblige someone, to help someone, to lend someone a helping hand
osvojiti na juriš trdnjavo to take a fortress by storm
(s)plezati na drevo to climb (up) a tree
motiti se na vsej črti to be mistaken all along the line
verjeti komu na besedo to take someone's word for it
zidati na pesek to build on sand
želim sobo na ulico I want a room overlooking the street
iti na lov to go out hunting
iti na potovanje to go abroad

najbolj meist, am meisten; am allermeisten
najbolj velik/dolg … (= največji, najdaljši) der größte, längste …
meist- (bran meistgelesen, iskan meistgesucht, meistgefragt, kupovan meistgekauft, omenjan meistgenannt, prometen meistbefahren, uporabljan meistbenutzt), höchst- (nadarjen höchstbegabt, razvit höchstentwickelt, verjeten höchstwahrscheinlich, zadolžen höchstverschuldet), best- (osovražen [bestgehaßt] bestgehasst, znan bestbekannt)

napréj

A) adv.

1. avanti, in avanti, innanzi:
nagniti se naprej chinarsi avanti
stopiti naprej fare un passo avanti
pog. biti naprej v čem essere avanti in qcs.

2. prima, in anticipo:
del zneska se plača naprej parte della somma si paga in anticipo

3. (izraža nadaljevanje prejšnjega dogajanja)
obrne se in spi naprej si volta e continua a dormire
države se še naprej oborožujejo i paesi continuano ad armarsi

4. iti, priti naprej pog. progredire:
znanost gre hitro naprej la scienza progredisce rapidamente

5.
od danes naprej da oggi in poi
od konca vojne naprej dal dopoguerra in poi
dati, poslati pročilo, prošnjo naprej presentare, inviare la relazione, la domanda
prodati naprej rivendere
take primere bo zdravnik dal naprej sodišču casi del genere saranno dal medico deferiti al tribunale
žarg. šol. iti naprej (izdelati razred) essere promossi; (obravnavati novo snov) andare avanti (con la materia)
ura gre naprej l'orologio anticipa
misliti naprej guardare, pensare al futuro
kar naprej in naprej nadlegovati koga non fare che molestare uno
pog. nesti naprej denunciare; soffiare
muz. peti naprej cantare il canto principale
pomagati si naprej arrangiarsi
zmeraj riniti naprej voler essere sempre i primi
ne vedeti ne naprej ne nazaj non saper che pesci pigliare
storiti velik korak naprej fare un grande passo in avanti
pren. iz hiše iti z nogami naprej uscire di casa morto, cadavere
in tako naprej e così via

B) inter. avanti:
'Z dovoljenjem?!' 'Naprej!' 'Permesso?' 'Avanti'
voj. četa, naprej, marš! compagnia, avanti marsc'!
polit. Naprej Italija Forza Italia

nārrātiō -ōnis, f (nārrāre)

1. pripoved(ovanje), povest: narrationis mi incipit initium Ter. zdaj mi bo govoril velik govor, rem narrare ita, ut verisimilis narratio sit Ci., narratione posteris tradam brevi Ph., mirabilior tamen sequentis casus narratio Val. Max., narrationis alte repetita series T.

2. occ. kot ret. t. t. del govora, v katerem se opisuje stvarni položaj, opis(ovanje), razlaga stvarnega položaja: Corn., Q., M., narratio est rerum explicatio Ci., narrationes credibiles nec historico sed prope cotidiano sermone explicatae dilucide Ci., lentus est in principiis (v pristopih, exordia), longus (obširen) in narrationibus (sc. Cicero) T.