Franja

Zadetki iskanja

  • pljuča samostalnik
    1. (organ) ▸ tüdő
    presaditev pljuč ▸ tüdőátültetés
    vnetje pljuč ▸ tüdőgyulladás
    slikanje pljuč ▸ tüdőröntgen, tüdőszűrés
    kapaciteta pljuč ▸ tüdőkapacitás
    bolezen pljuč ▸ tüdőbetegség
    pljuča kadilcev ▸ dohányosok tüdeje
    poškodba pljuč ▸ tüdősérülés
    piskanje v pljučih ▸ sípolás a tüdőben
    Pri napadu astme se vnete dihalne cevke v pljučih zožijo. ▸ Asztmás roham esetén a tüdő gyulladt légcsövei beszűkülnek.
    Tuberkuloza lahko postane kronična bolezen in povzroči obsežno brazgotinjenje v zgornjih predelih pljuč. ▸ A tuberkulózis krónikus betegséggé válhat és kiterjedt hegesedést okozhat a tüdő felső lebenyében.
    Povezane iztočnice: rak na pljučih, rak pljuč

    2. (jed) ▸ tüdő
    telečja pljuča ▸ borjútüdő
    svinjska pljuča ▸ sertéstüdő
    Pljuča skuhamo v slanem kropu z jušno zelenjavo. ▸ A tüdőt leveszöldséges, sós vízben megfőzzük.
    Ohlajena pljuča narežemo na tanke rezance. ▸ A kihűlt tüdőt vékony szeletekre vágjuk.

    3. (o viru kisika) ▸ tüdő
    zelena pljuča ▸ zöld tüdő
    Ne gre le za obrezovanje živih mej za komisijo, ampak urejanje stalnih zelenih pljuč našega mesta. ▸ A bizottság szerint nem csak a sövények visszavágásáról van szó, hanem városunk állandó zöld tüdejének a rendbetételéről.
    pljuča planeta ▸ bolygó tüdeje
    Tudi pljuča našega planeta se dramatično krčijo. ▸ A bolygónk tüdeje is drámai mértékben zsugorodik.
    Z nekontroliranim izsekavanjem tropskih gozdov uničujete pljuča našega planeta. ▸ A trópusi erdők ellenőrizetlen irtásával a bolygónk tüdejét teszik tönkre.
    pljuča sveta ▸ világ tüdeje
    pljuča mesta ▸ város tüdeje
    Deževni gozdovi veljajo poleg tega za Zemljina pljuča, saj imajo pomembno vlogo pri urejanju podnebnih razmer. ▸ Az esőerdőket a Föld tüdejének is tekintik, mivel fontos szerepet játszanak az éghajlat szabályozásában.

    4. neformalno (o oprsju) ▸ kebel
    Moj pogled pa se je ustavil na mimoidoči rdečelaski s prevelikimi pljuči. ▸ A tekintetem megakadt a mellettem elhaladó, túl nagy keblű, vöröshajú nőn.
    Znana podjetnica svojim poslovnim partnerjem rada razkazuje svoja velika pljuča. ▸ Az ismert üzletasszony szívesen mutogatja nagy kebleit az üzleti partnereinek.
    Kdo je najnovejša pevka s silikonskimi pljuči? ▸ Ki a legújabb szilikonkeblű énekesnő?

    5. (bistveni del) ▸ tüdő, szárny, lebeny
    Pes je bitje, ki predstavlja pljuča individualnosti naše kmetije. ▸ A kutya az a lény, amely parasztgazdaságunk egyedi mivoltát tükrözi.
    Glede na konjenico in velikost pljuč motorja pa je ustrezno velika tudi poraba goriva. ▸ A lóerőnek és a motor tüdőméretének megfelelő az üzemanyagfogyasztás is.
    Na drugi strani pljuč državnega zbora so se poleg opozicijskih poslancev znašli poslanci ljudske stranke. ▸ Az Országgyűlés másik szárnyán a néppárti képviselők az ellenzékiek mellett találták magukat.
  • plód fruit moški spol (tudi figurativno) , produit moški spol , résultat moški spol , bénéfice moški spol ; (telesni) embryon moški spol , fœtus moški spol , œuf moški spol

    plod domišljije (figurativno) vision ženski spol, chimère ženski spol, fantaisie ženski spol
    nositi plodove porter des fruits, fructifier (tudi figurativno)
    odprava plodu avortement moški spol
    razvijanje ploda (botanika) fructification ženski spol
  • plod|en (-na, -no) fruchtbar (tudi figurativno); zemlja: ertragsreich; človek, žival: fortpflanzungsfähig, zeugungsfähig; pogovori, pogajanja: ergiebig, fruchtbar, fruchtbringend
  • plosk|ev [ô] ženski spol (-ve …) die Fläche (tudi matematika); (lik) das Flächenstück
    osnovna ploskev die Grundfläche, Bodenfläche, die Basis
    rastlinstvo, botanika listna ploskev die Spreite, Blattspreite
    pri vratnih/okenskih okvirjih: notranja ploskev die Laibung
    Riemannova ploskev matematika Riemannsche Fläche
    -fläche (brušena Schlifffläche, čelna Stirnfläche, drsna Gleitfläche, goriščna Brennfläche, kristalna Kristallfläche, mejna Außenfläche, Grenzfläche, Seitenfläche, nagnjena Neigungsfläche, napočna Anrissfläche, narivna geologija Überschiebungsfläche, nastopna Trittfläche, nosilna Tragfläche, oporna Abstützfläche, Stützfläche, stabilizatorja Stabilisationsfläche, za krmiljenje Steuerfläche, potencialna matematika Potentialfläche, premonosna Regelfläche, projekcijska Projektionsfläche, ravnotežna Ausgleichsfläche, razkolna Spaltfläche, robna Begrenzungsfläche, rotacijska matematika Rotationsfläche, stična Berührungsfläche, stojna Standfläche, stopna Trittfläche, torna Reibfläche, vijačna Schraubenfläche, vrhnja Deckfläche, Deckelfläche, vrteninasta Umdrehungsfläche, Drehfläche, zvočna Klangfläche)
    teorija ploskev matematika die Flächentheorie
  • plus1 moški spol (-a …) das Plus (tudi figurativno), znak: das Pluszeichen
  • pobija|ti (-m) pobiti

    1. (ubijati) totschlagen; grozovito: hinschlachten, hinmorden, vojska: niedermachen, niedermetzeln

    2. (boriti se proti) bekämpfen (tudi medicina)

    3. (spodbijati) widerlegen, (ugovarjati) einwenden
  • pobira|ti (-m) pobrati

    1. s tal ipd.: aufnehmen, aufheben, auflesen, aufklauben; kaj raztresenega: aufsammeln, einsammeln; hrošče, gosenice z rastline: absammeln, ablesen; pozabljene klase: Ähren lesen; zanke pri pletenju: aufnehmen; ptič, kura zrnje: picken, aufpicken

    2. denar: kassieren; davke, prispevke: eintreiben, erheben

    3. pridelek: ernten, abernten

    4. maščobo, olje s površine tekočine: abschöpfen

    5.
    pobirati dobiček Reibach machen
    pobirati smetano absahnen (tudi figurativno)
  • pobírati (-am) | pobráti (-bêrem)

    A) imperf., perf.

    1. raccogliere, cogliere; prendere, togliere:
    pobirati krompir raccogliere le patate
    pobrati s tal raccogliere da terra
    pren. pobirati kostanj iz žerjavice togliere le castagne dal fuoco
    pobirati kmetom živino prendere il bestiame ai contadini
    pren. pobirati plodove svojega truda cogliere il frutto dei propri sforzi

    2. raccogliere; fare incetta, raccolta; riscuotere:
    pobirati papir fare raccolta della carta (straccia)
    pobirati prostovoljne prispevke fare una colletta
    pobirati davke riscuotere le tasse

    3. pren. mietere, far deperire, uccidere, stroncare, distruggere, divorare:
    epidemija, ki je pobrala tudi najkrepkejše ljudi un'epidemia che mietè anche i più forti
    jetika jo pobira va deperendo per la tisi

    4. žarg. (dosegati, doseči) conquistare:
    pobirati uspeh za uspehom conquistare un successo dopo l'altro

    5.
    pobirati jo andare, camminare veloce, andarsene
    pobrati jo andarsene, battersela

    6. pog. (porabiti, zasesti) occupare:
    omare poberejo preveč prostora gli armadi occupano troppo spazio

    7. pren. (vzeti za moža, ženo) prendere:
    zakaj bi morala pobrati prav njega? e perché dovrei prendere proprio lui?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    misliš, da denar na cesti pobiram credi che i soldi mi caschino dal cielo?
    pren. pobirati drobtine raccogliere le briciole
    pren. pobirati ostanke za drugim contentarsi dei rimasugli altrui
    pren. pobirati samo smetano vivere come un pascià, passarsela bene
    sonce pobira sneg il sole scioglie la neve
    pren. pobirati svoje ude in kosti alzarsi a fatica
    pren. taki možje se ne pobirajo za vsakim plotom di uomini così ce n'è ormai pochi
    obrt. pobirati, pobrati petlje raccogliere le maglie
    med. pobrati šive po operaciji togliere i punti dopo l'operazione
    pren. če boš še tako pil, te bo kmalu hudič pobral se non la smetti di bere, creperai presto
    pren. vse bo vrag pobral andrà tutto in malora
    pren. gora je spet pobrala dvoje življenj la montagna ha mietuto due nuove vittime
    umakni se, drugače boš še katero pobral togliti dai piedi, se no rischi di buscarle
    pren. besede je pobral s tvojih ust le parole le ha sentite da te
    pren. noč ga je pobrala sparì nella notte
    pren. pobrati k vojakom arruolare
    pren. pobrati melodijo ricordare la melodia
    pren. pobrati rokavico raccogliere il guanto di sfida
    pren. pobrati pete battersela, alzare i tacchi
    pren. pobrati šila in kopita far fagotto e andarsene
    pobirati klasje spigolare
    pobirati kokone sbozzolare
    pobirati kokone z vej sfrascare
    pobirati prispevke questuare

    B) pobírati se (-am se) | pobráti se (-bérem se) imperf., perf. refl.

    1. alzarsi, rizzarsi

    2. (oditi) andarsene, togliersi di torno

    3. pog. riprendersi
  • pobira|ti se (-m) pobrati sich aufrappeln, wieder auf die Beine kommen (tudi figurativno)
  • pobožno [ó] poslušati ipd.: andächtig (tudi figurativno), mit Andacht; vdan v Božjo voljo: gottergeben
  • pobožnost samostalnik
    1. neštevno (predanost veri) ▸ ájtatosság, vallásosság, áhítatosság
    goreča pobožnost ▸ buzgó ájtatosság
    pristna pobožnost ▸ jámborság
    krščanska pobožnost ▸ keresztény ájtatosság
    iskrena pobožnost ▸ őszinte ájtatosság
    globoka pobožnost ▸ mély ájtatosság
    verska pobožnostkontrastivno zanimivo hitbuzgalom
    znamenje pobožnosti ▸ ájtatosság jele
    Zaradi svoje pobožnosti se je odločil za duhovniški poklic. ▸ Ájtatossága arra késztette, hogy a papi hivatást válassza.
    Bila je verna žena in je svojo pobožnost posredovala tudi sinu. ▸ Hívő feleség volt, és vallásosságát továbbadta a fiának.

    2. (verski obred) ▸ ájtatosság, áhítat
    šmarnične pobožnosti ▸ májusi ájtatosság
    popoldanska pobožnost ▸ délutáni ájtatosság, délutáni áhítat
    večerna pobožnost ▸ esti ájtatosság, esti áhítat
    ljudske pobožnosti ▸ népi ájtatosságok
    opravljati pobožnosti ▸ ájtatosságot elvégez
    Odvijajo se tudi razne pobožnosti ob vaških kapelah. ▸ A falusi kápolnákban különböző áhítatokat is tartanak.
  • pobrati1 (pobêrem) pobirati

    1. s tal ipd.: aufnehmen, aufheben, auflesen, aufklauben; kaj raztresenega: aufsammeln, einsammeln; hrošče, gosenice z rastline: absammeln, ablesen; zanke pri pletenju: aufnehmen; ptič, kura zrnje: picken, aufpicken

    2. denar: kassieren, človek zase: einstreichen; davke, prispevke: eintreiben, erheben; na silo: mit Gewalt wegnehmen

    3. pridelek: ernten, abernten

    4. maščobo, olje s površine tekočine: abschöpfen, smetano: absahnen (tudi figurativno); dobiček: einheimsen
    pobrati (velik) dobiček Reibach machen

    5. koga, kaj holen gehen; avtostoparja: mitnehmen; figurativno kaj/koga slabega: aufgabeln, z ulice: von der Straße auflesen
    |
    pobrati jajca iz gnezda ein Nest ausnehmen
    pobrati šila in kopita sich auf die Socken machen, seine Siebensachen packen, das Weite suchen
    hudič ga/te naj pobere! der Teufel soll ihn/dich holen!, hol's der Geier!
  • pobrati se (pobêrem se) pobirati s tal: sich aufrappeln, wieder auf die Beine kommen (tudi figurativno); (oditi) sich trollen, (popihati jo) sich auf und davon machen, sich verdrücken
  • podajač moški spol (-a …) der Handlanger (tudi figurativno)
  • podaljšan (-a, -o) po dolžini: verlängert (tudi rok, malta); reakcija, reakcijski čas ipd.: verzögert; nos: vorgezogen
    podaljšan sedež na motorju, mopedu ipd.: der Banksattel
  • podela|ti se [é] (-m se) ins Bett/in die Hosen machen (tudi figurativno)
  • podgraj|evati (-ujem) untermauern (tudi figurativno); rudarstvo aufwältigen
  • podivjan (-a, -o) wild, wildgeworden (tudi figurativno); agronomija in vrtnarstvo rast, rastlina: geil
    podivjani konj das Wildpferd
  • podivjáti (-ám) perf.

    1. inselvatichire, inselvatichirsi:
    od pogostega zalivanja so begonije na verandi podivjale a furia di essere annaffiate, le begonie sulla veranda sono inselvatichite

    2. (postati neciviliziran, nekultiviran) imbarbarire, imbarbarirsi

    3. impazzire; inferocire; (konj) imbizzarire:
    od hude bolečine je podivjal per il forte dolore impazzì

    4. correre pazzamente, darsi alla pazza corsa, alle pazze corse:
    ob vsakem reliju motociklisti podivjajo ad ogni rally i motoristi si danno alle pazze corse, si sfogano in pazze corse

    5. diventare indisciplinati, ingovernabili:
    šol. tudi zaradi prenatrpanosti razredi včasih podivjajo anche per il sovraffollamento, le classi diventano talora ingovernabili
  • podkovan (-a, -o) konj: beschlagen (tudi figurativno); figurativno bewandert; -fest (v Svetem pismu bibelfest)