Franja

naliven pridevnik
(za nalivanje) ▸ töltőNa črpalki odklenem nalivno odprtino, nastavim pipo in sprožim dotok. ▸ A szivattyún kinyitjuk a töltőnyílást, beállítjuk a csapot és megkezdjük a szivattyúzást.
Nastavek prepozna premer nalivne cevi za gorivo in fizično prepreči, da bi v svoje vozilo natočili napačno gorivo. ▸ kontrastivno zanimivo A félretankolás-gátló csappantyú mechanikusan akadályozza meg, hogy helytelen átmérőjű töltőpisztolyt vezessen a tartályba és a járművébe nem megfelelő üzemanyagot tankoljon.

name¹ [néim] samostalnik
ime, vzdevek, označba; reputacija, glas, ugled, čast; slavno ime, slaven človek; rod, rodbina

by name po imenu
to call s.th. by its proper name dati čemu pravo ime, reči bobu bob
to call s.o. names dajati komu priimke, psovati koga
family name priimek
first (ali given) name krstno ime
to give a dog a bad name and hang him vso krivdo zvaliti na človeka, ki je na slabem glasu
to give one's name povedati svoje ime
pogovorno give it a name! povej naravnost, kaj želiš!
to go by the name of živeti pod (tujim) imenom
the great names of our century slavni ljudje našega stoletja
to have a good (ill) name biti na dobrem (slabem) glasu
in name only samo po imenu
to have a name for biti na glasu; da
in the name of v imenu (ljudstva, usmiljenja itd.)
of name ugleden, pomemben
maiden name dekliško ime
in one's own name v svojem imenu
proper name lastno ime
to make one's name; ali to make a name for o.s.; ali to make o.s. a name zasloveti
not a penny (ali nickel) to his name čisto brez denarja je
to put one's name down for priglasiti kandidaturo
to send in one's name napovedati se, priglasiti se
to take a name in vain nespoštljivo o kom govoriti, po nemarnem imenovati
to keep one's name on the books ostati v klubu, šoli
to take one's name off the books izstopiti iz kluba, šole
to win a name for o.s. napraviti si ime, zasloveti
what's in a name? ime kaj malo pomeni

napásti² (napasem) to feed, to pasture

napásti svoje oči feast one's eyes (on)
napásti se to eat (ali to graze) one's fill; to have plenty of good grazing (ali pasture)

napénjati to strain; to stretch; (lok) to bend; medicina to cause flatulence

napénjati oči to strain one's eyes
napénjati vse svoje sile to make every effort, to exert oneself to the utmost
to napenja medicina that causes flatulence
napénjati se (figurativno) to struggle, to endeavour, to exert oneself to the utmost, (pri delu) to overwork

napénjati tender ; fig (živce) poner en tensión , (mišice) contraer

napenjati se (med) timpanizarse
napenjati se esforzarse, hacer lo posible (por ali para nedoločnik); esmerarse
preveč napenjati oči fam quebrarse los ojos
preveč napenjati svoje zahteve exagerar sus pretensiones
preveč napenjati lok (fig) tender demasiado el arco

napráviti to do; (izdelati) to make; to render; to manage; to work out; to bring about; (urediti) to organize, to manage; (izvršiti) to accomplish, to execute; (proizvesti) to produce, to manufacture, to fabricate; (povzročiti) to effect, to bring about, to create

tu se ni dalo nič napráviti there was nothing to be done
napráviti izpit to pass an examination
napráviti uslugo to do (someone) a favour, to render (someone) a service
napráviti po svoje to suit oneself
napráviti koga pametnejšega to make someone wiser
uspeh ga je napravil nestrpnega success made him impatient
starost je iz njega napravila sitneža old age had made him peevish
napráviti potovanje to make a journey
napráviti načrt to make a plan
napráviti ogenj to make a fire
napráviti napako to make a mistake
kako napravite, da odprete to ključavnico? how do you manage to open this lock?
napráviti se (obleči se) to dress
napráviti se bolnega to pretend to be ill

napráviti (-im) | naprávljati (-am)

A) perf., imperf.

1. fare, eseguire, compiere, effettuare; rendere:
napraviti cesto fare una strada
napraviti načrt fare un piano
napraviti kosilo preparare il pranzo
napraviti hišo fare, costruire la casa
napraviti posteljo fare, rifare il letto
napraviti črto fare, tirare una riga
napraviti ogenj accendere il fuoco
ta frizura jo napravi mlajšo l'acconciatura la ringiovanisce, la rende più giovane
vino ga je napravilo zaspanega il vino lo insonnolì
napraviti komu veselje, žalost rallegrare, rattristare qcn.
napraviti napako fare, commettere un errore
napraviti korak fare, muovere un passo
napraviti dober vtis fare, lasciare buona impressione
napraviti izvleček compendiare

2. (dokončati) finire (di fare)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
napraviti kariero far carriera
napraviti konec čemu troncare qcs., farla finita con
napraviti kozla za vrtnarja mettere il lupo a custodia del gregge
napraviti križ čez kaj farci una croce sopra
napraviti dolg obraz fare il broncio, il muso
napraviti (komu)
otroka rendere incinta
napraviti piko na i mettere il punto sulla i
napraviti (komu)
prostor fare spazio (a uno)
napraviti red fare, mettere ordine
napraviti ... kilometrov fare... chilometri
pog. napraviti pot peš fare la strada a piedi
pren. bolezen je napravila svoje la malattia ha lasciato il segno
pog. kaj se da tu napraviti qui non c'è niente da fare
lov. napraviti dvojec fare una doppietta
rel. napraviti križ fare il segno della croce
napraviti izpad fare una sortita
napraviti kepo appallottolare

B) napráviti se (-im se) | naprávljati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. venire; farsi:
od dolge poti so se mu napravili žulji dal camminare gli sono venute le vesciche
napravil se je dan si è fatto giorno
pog. vreme se bo napravilo il tempo si mette al bello, si sta rasserenando

2. farsi, fingersi, darsi:
napraviti se bolnega, gluhega fingersi ammalato, sordo

3. star. avviarsi; andare, correre dietro

narav|a² ženski spol (-e …) (čud) die Gemütsart, Wesensart, die Natur, das Gemüt, Gemütsanlagen množina, das Naturell
druga narava die zweite Natur
(globlja) narava das Wesen (to je v naravi umetnosti das liegt im Wesen der Kunst; svoje prave narave ni nikoli pokazal sein wahres Wesen zeigte er nie)
(natura) die -natur (dvojna Doppelnatur, konjska Pferdenatur, umetniška Künstlernatur, vedra Frohnatur)
plahe narave ein ängstliches Gemüt
po naravi wesensmäßig, gemütsmäßig, der Natur nach, von Natur
enak po naravi wesensgleich
različen po naravi wesensverschieden
soroden po naravi wesensverwandt
razlika po naravi der Wesensunterschied
v naravi stvari in der Natur der Sache
to (mu) ni v naravi das geht (ihm) wider/gegen die Natur
figurativno volk dlako menja, narave pa ne die Katze [läßt] lässt das Mausen nicht

narávnost¹ straight; directly

narávnost kvišku straight up
narávnost naprej straight on, straight forward
narávnost (brez strahu) povedati svoje mnenje (figurativno) to give it (someone) straight from the shoulder
narávnost povedati to tell (someone) straight out
pojdite narávnost! go straight on!
narávnost vprašati koga to ask someone point-blank
povejmo narávnost (bolj odkrito)! let us put it in plain language!
povej mi narávnost, kaj misliš! tell me straight what you think!
povedal sem mu narávnost v obraz I told him straight out
narávnost po nosu me je udaril he hit me square on the nose

nāscor (stlat. gnāscor) -scī, nātus (gnātus) sum (dep. pass., sor. z gīgnō; gl. gīgnō)

1. roditi (rojevati) se, poroditi (porajati) se; abs.: pupillus non natus Ci., post homines natos Ci., Eutr. = odkar se ljudje rojevajo = odkar živijo ljudje, post hominum genus natum Ci. odkar je ustvarjen svet, od stvarjenja sveta, ante Epaminondam natum N. pred Epaminondovim rojstvom, fuit post aliquanto natus N. živel je nekaj pozneje, aliquem natum agnoscere N. koga (pri rojstvu) prizna(va)ti za svojega sina; v gerundivu: ad homines quoque nascendos vim numeri istius pertinere ait Gell. V pomenu rojen biti od koga, komu, sin (hči) koga biti, imeti za mater (za očeta) koga, se sklada: z ex; najprej o izvoru od matere: ex qua natus est Themistocles N., ex Thetide natus Q.; potem o izvoru od obeh roditeljev: ex me atque ex hoc natus es Ter., soror ex eisdem parentibus nata N. od istih roditeljev = prava, rodna sestra; o živalih: quod ex quocumque asino et equa nascitur, id est mulus et mula Varr., bestiae ex se natos diligunt Ci. svoje mladiče; naposled o izvoru od očeta: ex me hic non natus est, sed ex fratre Ter. on ni moj sin, ampak bratov, n. ex improbo patre Ci., ex fratre et sorore nati N. bratranci; pren.: ex me natam relinquo pugnam Leuctricam N. kot svojo hčer zapuščam … ; z dē: de paelice natus, de tigride natus O.; s samim abl.: Liber Semelā natus, Cerere nati Ci., matre Scythissā natus N., natus servā L., natus deā O., frater utroque parente natus L., rusticis parentibus natus Macr. sin kmečkih staršev, Assaraco natus Capys Enn., nasci certo patre Ci. imeti gotovega očeta = biti zakonski otrok, nullo patre natus L. brez (gotovega) očeta = nezakonski sin, eodem patre natae N. hčere istega očeta, sestre, rojene istemu očetu, libertino patre natus H. sin očeta osvobojenca, silice non nati sumus Ci.; redko pesn. in poklas. z a(b): nati natorum et qui nascentur ab illis V., generari et nasci a principibus T.; z dat. (komu?): ei filium nasciturum (gl. opombo spodaj), qui … Iul. Val., vitulum matri eius natum mirae magnitudinis Aur.; komu? čemu? = za koga? za kaj?: non nobis solum nati sumus Ci., herbam non pecori tantum, sed homini nasci Sen. ph., nasci aerumnis Sen. ph.; z in in acc. ali abl.: in miseriam nascimur sempiternam Ci. rodimo se v večno bedo, aves in pedes nascuntur Plin. se izležejo z nogami naprej, Graeci nati in litteris Ci. zrasli v znanostih, natus in bello N. rojen in zrasel v vojni; s predik. določilom: Aur., civis in civitate nasci Ci., mortalis natus Ci. rojen kot smrtnik, rojen kot umrljiv človek, homo natus Ci., Sen. ph., Lact. rojen kot človek, človeški (človekov) sin, vir natus Ph. rojen kot mož, unde illa scivit, niger an albus nascerer? Ph., Macedo natus Cu. po rodu Makedonec, impares nascimur, pares morimur Sen. ph.; occ. izhajati (od koga, iz kakega rodu) biti (iz) rodu, biti potomec koga: Quo de genere natust illic Philocrates? Pl., natus amplissimā familiā C. (izhajajoč) iz zelo plemenite rodbine, antiquo genere N., nascetur pulchrā Troianus origine Caesar V., de stirpe dei, versuta propago, nascitur Antolycus O., loco nobili ali summo natus Ci., non admodum clare natus Eutr. ne prav slavnega rodu, obscure natus Eutr. neznanega rodu; (z dostavkom rojstnega kraja) rojen biti kje, doma biti iz (v) … : ibi, Syracusis natum esse Pl., Athenis, in urbe natus N., natus in libero populo inter iura legesque L., caelum, sub quo natus educatusque essem L., servus aut domi natus est aut hereditate relictus Ps.-Q., sub alio caelo natae beluae Sen. ph.

2. metaf. (večinoma) o neživih bitjih in abstr.
a) (z)rasti; nahajati se, dobi(va)ti se, bivati: humi nascentia fraga V., gramen, quod in eo loco natum esset Gell., inter vepres rosae nascuntur Amm., luna nascente H. ob novi luni, ob mlaju (prim. trīcēsima); pren.: cuius domi haec nascuntur Ci. komur to zras(t)e na njegovem vrtu (zeljniku), id non apud eos nasci Ci., nascitur ibi plumbum C., in ea silva multa genera ferorum nasci constat C. da se nahajajo, da bivajo.
b) izvirati, iziti (izhajati), priti (prihajati), nasta(ja)ti, posta(ja)ti, dvigniti (dvigati) se, vzdigniti (vzdigovati) se, zače(nja)ti se, zbuditi (zbujati) se, roditi (rojevati) se, izleči (izlegati) se, (pri)kazati se; z ex, a(b), in z abl., z apud z acc.: nasci ex omnibus rebus omne genus posset Lucr., iudicia ex improborum iniquitate nata sunt Ci., ex hoc nascitur, ut … Ci. iz tega (od tod) izvira (prihaja, sledi), da … , ex palude nascitur amnis Plin.; ab eo flumine collis nascebatur C. se je dvigal, profectio nata a timore defectionis C., nulla pestis est, quae non homini ab homini nascatur Ci., invenietis id factum natum a cupiditate Ci., querelae verae nascuntur pectore ab imo Cat., Ganges in montibus nascitur Plin., apud quos Hypanis nascitur M.; abs.: qui non nascentibus Athenis, sed iam adultis fuerunt Ci., nascere, Lucifer! V. vzidi, danica!, natae nebulae O. ki so se dvignile, nascentia templa Mart. na novo se dvigajoča, inde quasi natu subito classis erupit Fl. nenadoma kakor iz tal zras(t)lo, nascentis Italiae fauces Fl. začenjajoče se Italije, nascitur initium belli C., ut mihi nascatur argumentum epistulae Ci. ep. da dobim snov za pismo, hi enim (sc. versūs) Basso domi nascuntur T., cum fatear quaedam eloquentiae eorum ut nascenti adhuc nec satis adultae defuisse T., in sermone nato super cenam Suet. ki se je razvil. — Od tod

I. subst. pt. pr. nāscentia -ium, n organska telesa, poseb. rastline: Vitr. —

II.

1. adj. pt. pf. nātus (gnātus) 3
a) za kaj (čemu) rojen, ustvarjen, pripraven, prikladen, primeren, ustrezen; namenjen, namerjen, odmerjen za kaj; z ad, in z acc. ali z dat.: hi non viderunt, ut ad cursum equum, ad arandum bovem, … sic hominem ad intellegendum et agendum esse natum Ci., vir ad omnia summa natus Ci., Scipio natus ad interitum Carthaginis Ci., quom te unum ad dicendum maxume natum aptumque cognossem Ci. kot (kakor nalašč) ustvarjenega, locus natus ad equestrem pugnam L., natusque ad sacra Cithaeron O., viri in arma nati L., nata in vanos tumultus gens L., natis in usum laetitiae scyphis H., me credo huic esse natum rei, ferundis miseriis Ter., se imperio natos meminerit N., qui se natum huic imperio putavit Ci., nationibus natis servituti Ci., natus abdomini suo Ci. živeč le za svoj trebuh, Crispinus iucundus et delectationi natus Ci. prijeten in zabaven (kratkočasen), (sc. carmen) iucundis animis natum et inventum H. v zabavo, za razvedrilo, natus agendis rebus H., ager re ipsā natus tegendis insidiis L., otium natum sermonibus serendis Cu.; z adversus: Hannibal natus adversus Romanos hostis L.; pesn. in poklas. z inf.: Min., nos fruges consumere nati H., boves nati tolerare labores O., pati natae (feminae) Sen. ph., aqua nata defluere Sen. ph.
b) z raznimi adv. in adv. določili = (tako ali drugače) ustvarjen, oblikovan, tvorjen: ita rem natam intellego Pl., ager male natus Varr. slabo, ita natus locus L., inculti versus et male nati H. spačeni, homo improbius natus Suet. = cui magna est natura (v obscenem pomenu); e re nata Ter., Ap. ali pro re nata Ci. ep. kakor stvar nanese, kakor zadeve nanesejo, po okoliščinah, glede na okoliščine.
c) s časovnim določilom v acc. ali (redko) v gen. (da se zaznamuje starost) = ki ima, star: annos XLV natus N., annos prope nonaginta natus Ci., plus triginta natus annis (abl. comparationis = plus quam triginta natus annos) ego sum Pl., decem annorum natus Varr.; včasih je za natančnejše določilo dodan maior, minor z abl. comparationis ali z acc. nav. brez quam = starejši, mlajši kot: annos natus maior quadraginta Ci., liberi maiores iam XV annos nati L., cum liberis maioribus quam XV annos natis L., minor triginta annis natus Ci., minor quinque et viginti annis natus N., minor quinquaginta annos natus Front.

2. subst. pt. pf.
a) nātus (gnātus) -ī, m α) rojenec, otrok, sin (prvenstveno kaže natus na izvor od očeta, filius na izvor od matere): mihi ausculta, nate Enn. ap. Non., nati serva amorem V., pater ut gnati, sic nos debemus amici … vitium non fastidire H., natum obiectat illis O. sinovo smrt. β) človek, živa duša: tamquam si intus natus nemo in aedibus habitet Pl.
b) nāta (gnāta) -ae, f hčerka, hči: o gnata Enn., si quis gnatam pro muta devovet agna H., maxima natarum Priami V.; dat. in abl. pl. (g)natis, pa tudi (v nasprotju z masc. natis) nātūbus (gnātūbus): Pl. ap. Prisc.
c) nātī -ōrum, m otroci (v klas. prozi le v protistavni zvezi s parentes in sorodnimi pojmi): O. idr. pesniki, caritas inter natos et parentes Ci., parentes natique Ci., L., patres natique V. = rodovina, družina, viri natique L., gnatis parce tuis V., trepidae matres pressere ad pectora natos V., nati natorum V., cum pecore et gnatis H.; (o živalih) mladiči: O., Col., vaccarum nati V. telički, sus solo recubans, circum ubera nati V. prašički, odojki.
d) nāta -ōrum, n prirodnine, naravni proizvodi, starejše prirodki: terrā nata Ci. prirodnine, sponte natis ali Arn. preživljati se s samoraslimi naravnimi proizvodi.

Opomba: Pozni pt. fut. nāscitūrus 3: Iul. Val., Aug., Cassian., Sid.

Nase, die, (-, -n) nos; Tierkunde smrček; Tierkunde Fisch: podust; Baukunst, Architektur izboklina, Technik nastavek, nos, brada, ([Auslaß] Auslass) izpust; beim Hobel: rog; eine feine Nase dober nos ( tudi figurativ ); die richtige Nase für dober nos za; die Nase läuft iz nosu (mu/ji) teče; die Nase blutet kri (mu/ji) teče iz nosu; die Nase rümpfen vihati nos; der Nase nach za nosom (immer kar) ; die Nase zu tief ins Glas stecken pregloboko pogledati v kozarec; die Nase in etwas stecken vtikati/vtakniti nos v; die Nase voll haben von biti sit (česa) (do grla), imeti dosti (česa); die Nase vorn haben dobro se odrezati; die Nase beleidigen smrdeti; die Nase hängen lassen figurativ povešati glavo; die Nase hoch tragen visoko nositi nos; eine Nase bekommen dobiti jih po nosu; jemandem eine Nase drehen/eine lange Nase machen pokazati osle (komu); seine Nase aus etwas halten ne vtikati nosu v; nicht weiter als seine Nase sehen ne videti dlje od nosu; das ist nicht nach meiner Nase to mi ni povšeči
an: an der Nase ansehen iz nosu videti, po nosu spoznati; an der Nase herumführen voditi za nos; sich an die Nase fassen pogledati sebe/brigati se za svoje stvari
auf: auf der Nase liegen biti/ležati bolan; auf die Nase fallen figurativ doživeti neuspeh; eins auf die Nase geben dati jih po nosu; auf die Nase binden dati pod nos (povedati); auf der Nase herumtanzen skakati po glavi
aus: Würmer aus der Nase ziehen vrtati in vrtati (spraševati)
durch: durch die Nase skozi nos
in: in der Nase bohren vrtati po nosu; in die Nase stechen iti v nos; in die Nase fahren figurativ iti v nos (užaliti)
mit: mit langer Nase z dolgim nosom; mit der Nase auf etwas stoßen figurativ zaleteti se v, jemanden figurativ poriniti (komu) nos v
nach: nach der Nase po volji/želji; (nicht) nach der Nase sein (ne) biti po volji
pro: pro Nase po osebi, po glavi
über: über die eigene Nase hinaus dlje od (svojega) nosu
um: sich den Wind um die Nase wehen lassen ogledati so svet
unter: unter der Nase pred nosom; die Faust unter die Nase halten groziti (s pestjo); etwas unter die Nase halten/reiben figurativ dati pod nos
vor: vor der Nase pred nosom; vor die Nase pred nos; vor der Nase weg (schnappen) izpred nosu

naslovljenec samostalnik
1. (kdor prejme pošto) ▸ címzettMnogi sistemi omogočajo pošiljatelju, da lahko preverja, ali in kdaj so naslovljenci pregledali svoje nabiralnike. ▸ Számos rendszer lehetővé teszi a feladó számára, hogy megnézze, a címzettek megnyitották-e a postaládájukat, és ha igen, mikor.
Informativni dopisi posredujejo naslovljencem podatke, ki jih prej niso imeli. ▸ A tájékoztató jellegű levelek a címzetteknek olyan adatokat közvetítenek, amelyekkel azelőtt nem rendelkeztek.
Sopomenke: adresat

2. (komur je kaj namenjeno) ▸ címzett
Red, določen z javno objavljenimi predpisi, so naslovljenci tako določenih norm dolžni spoštovati. ▸ A nyilvánosan közzétett szabályok által meghatározott rendet a szabályok címzettjeinek tiszteletben kell tartaniuk.
Tekst, ki nima točno določenega naslovljenca, je jamstvo za nenatančnost, za meglene in neosebne izjave. ▸ A pontosan meghatározott címzett nélküli szöveg garancia a pontatlanságra, a ködös, személytelen nyilatkozatokra.
Sopomenke: adresat

natte [nat] féminin rogoznica, preproga iz pletene slame; kita (las)

défaire ses nattes razplesti svoje kite

nauk samostalnik
1. (spoznanja; teorija) ▸ tanítás, tanDarwin na podlagi opazovanj s potovanja kasneje utemelji razvojni nauk. ▸ Darwin az utazásai során tett megfigyelései alapján később megalapozta a fejlődéstant.Vsaka verska skupnost ima pravico, da svoje knjige predstavlja ljudem in širi svoj nauk. ▸ Minden vallási közösségnek joga van bemutatni a könyveit az embereknek, illetve terjeszteni tanait.
2. (sporočilo ali nasvet) ▸ tanulságOtroci so opero razumeli kot pravljico z moralnim naukom, v kateri dobro slavi zmago nad zlom. ▸ A gyerekek erkölcsi tanulságot tartalmazó meseként értelmezték az operát, amelyben a jó győzedelmeskedik a rossz felett.Iz naučene lekcije raje potegnite nauk, ki vam bo prav kmalu zelo koristil. ▸ Inkább vonja le a tanulságokat abból, amit megtanult, és ez hamarosan nagy hasznára válik.
Nauk zgodbe je v tem, da hitrost lahko pelje v nesrečo. ▸ A történet tanulsága tehát az, hogy a gyorshajtás balesethez vezet.

navduševáti navdúšiti to make enthusiastic (za for, about), to enrapture; to fill with enthusiasm (za for); to send into raptures; to transport

navduševáti, navdúšiti se to become enthusiastic (about something), to become enraptured (with something), to be an enthusiastic lover of something, to be in raptures, to go into raptures (over something); to be carried away (by something), pogovorno to enthuse (about, over)
navduševáti, navdúšiti svoje poslušalstvo to send one's audience into ecstasies (ali raptures)

nebes|a [é] srednji spol množina der Himmel, das Paradies
v nebesa in den Himmel
v nebesih im Himmel
figurativno biti v sedmih nebesih im siebenten Himmel schweben
iti v nebesa (in den Himmel) auffahren
povzdigovati v nebesa in den Himmel heben, verhimmeln
priti v nebesa in den Himmel kommen, ins Paradies kommen
z nebes vom Himmel
mana z nebes das/die Himmelsmanna
obljubljati zvezde z nebes goldene Berge versprechen, die Sterne vom Himmel holen wollen
smrdeti do nebes zum Himmel stinken
Sveta nebesa! barmherziger Himmel!, Himmelherrgott!
vsak po svoje v nebesa prileze jeder soll nach seiner Fasson selig werden

nebulōsus 3 (nebula)

1. meglen, zamegljen, mračen: locus nebulosus, locus nebulosior Ca., Pontus nebulosus Mel., nebulosus et roscidus aer Plin., exhalatio nebulosa Plin., hoc nebuloso et caliginoso caelo Ci., dies nebulosi nubilive Cels., nebulosus dies Fl.; occ. zaradi svoje tankosti meglenast: nebulosa retia (= gr. νεφέλαι) Aus.

2. pren. temen, nejasen, težko doumljiv, težko razumljiv: nomen Gell.

necessitūdō -inis, f (necesse)

I.

1. tesna (neločljiva) zveza, zvezanost, povezanost, tesno razmerje: n. rerum Ci. povezanost stvari, necessitudinem coniungere cum aliquo Ci. skleniti zvezo s kom, zvezati se s kom, amicitiae n. Ci. prijateljsko razmerje, tudi v pl.: M. Crassus, quocum mihi omnes erant amicitiae necessitudines Ci. zgolj prijateljski odnosi, vsakovrstna prijateljska razmerja; occ. sorodstvena vez, sorodstvo, prijateljstvo, tovarištvo, zaščitništvo: Gell., Iugurthae filia Bocchi nupserat. Verum ea necessitudo apud Numidas Maurosque levis ducitur S., n. aut cognatio, n. et affinitas Ci., n. fraterna Ci., n. liberorum Ci. ep., nulla tibi cum isto cognatio, nulla necessitudo est Ci., si nostram in accusatione sua necessitudinem (v starejših izdajah necessitatem) familiaritatemque violasset Ci., nomina necessitudinum mutavit Ci. sorodstvene razmere, mihi cum Siculis causa tantae necessitudinis intercedit Ci., ut Lysonem recipias in necessitudinem tuam Ci. da nakloniš Lizonu svojo gostoljubnost, da gostoljubno sprejmeš Lizona, n. quaestoris cum praetore Ci. tovarištvo, prijateljstvo, sortis N. uradniško (uradno) prijateljstvo, necessitudo = zaščitništvo: cum municipio Caleno, quocum mihi magna necessitudo est Ci. ep. (Ad fam. 9, 13, 3), propter necessitudines regni C. zaradi svojih zvez (svoje prijateljske zveze) s kraljevo družino.

2. meton. necessitudines sorodniki, družina, rodbina, prijatelji: Eutr., Vitellius respectu suarum necessitudinum nihil in Domitianum atrox parabat T., revisere necessitudines Suet., remisit tamen hosti iudicato necessitudines amicosque omnes Suet., Quibus ex causis necessitudines eius inter meas numero, filium in primis, Nymphidium Lupum Plin. iun., crederes Alexandrum inter suas necessitudines flere et solacia non adhibere, sed quaerere Cu. med svojimi prijatelji, relictis obsidum loco necessitudinibus suis Amm. —

II. potreba, potrebnost, neodvrnljivost, nuja, sila, nujen (težak) položaj, nujne, (pri)silne okoliščine, teža okoliščin (razmer), težke razmere: non eadem nobis et illis necessitudo impendet S., necessitudo etiam timidos fortes facit S., necessitudinem alicui imponere, necessitudinem alicui demere S., n. rei S. potreba, coactus rerum necessitudine S. primoran po nuji okoliščin, pod težo okoliščin, an necessitudine, quod alio modo agi non possit Ci., esse quasdam cum adiunctione necessitudines Ci., Iuliae Augustae valitudo atrox necessitudinem principi fecit festinati in urbem reditūs T. je prisililo cesarja k hitri vrnitvi v Rim, n. rei publicae T., miserrima Vell.

neck¹ [nek] samostalnik
vrat, tilnik; izrez (obleke); vratina (meso)
anatomija vrat (maternice itd.); vrat pri violini, vrat steklenice
geografija ožina (morska, kopenska) soteska
tisk konus tiskarske črke

to break one's neck zlomiti si vrat; ameriško nečloveško se namučiti, ugonobiti se
to break the neck of a task izvršiti najtežji del naloge
to crane one's neck (at, for) stegovati vrat
Derbyshire neck golša
neck and neck division glasovanje, pri katerem dobita obe strani enako število glasov
sleng to get (ali catch) it in the neck biti hudo kaznovan, trpeti
he's got a neck predrzen je
to have a lot of neck biti zelo predrzen
neck and heel docela, trdno (vezati)
neck and neck bok ob boku (dirkalni konji), enako število glasov, enak
neck or nothing vse ali nič
on (ali in) the neck of neposredno po
to put one's neck in a noose izpostavljati se nevarnosti
to risk one's neck staviti svoje življenje na kocko
to save one's neck rešiti se, rešiti si glavo
to stick one's neck out for mnogo tvegati za
a stiff neck trdoglavost
stiff-necked trdoglav
to take s.o. by the neck zgrabiti koga za vrat
neck and crop popolnoma, kot dolg in širok
to throw s.o. out neck and crop na pete na glavo koga ven vreči
to tread on s.o.'s neck zaviti komu vrat
up to one's neck do grla
to win by a neck zmagati za dolžino vratu (konjske dirke), za las zmagati (glasovanje)
ameriško, pogovorno neck of the woods soseščina

nectō -erē, nexī ali nexuī, nexum

1. (z)vezati, zavez(ov)ati, (za)vozlati, povez(ov)ati, privez(ov)ati, navez(ov)ati, pritrditi (pritrjevati), doda(ja)ti, spe(nja)ti, strniti (strnjevati), (z)viti, zvi(ja)ti, ovi(ja)ti, spojiti (spajati), (s)plesti (spletati), (iz)vesti, zaplesti (zapletati): necte tribus nodis ternos colores V., apricos necte flores, necte meo Lamiae coronam H., nexa corona O. spleten venec, n. laqueum H., Medo nectis catenas H., pedibus talaria nectere V. na noge si privezati krilate čevlje, caput olivā V. ovi(ja)ti si glavo z oljko, comam myrto O. ovi(ja)ti si lase z mirto, bracchia n. O. (plesaje kolo) prepletati roke, colla lacertis n. O. objeti koga okoli vratu, okleniti se koga okoli vratu, nodum informis leti trabe nectit ab alta V. pripne vozel (zanko) visoko na gredi (da je visel(a) navzdol); pren.: iam tibi compedes nectimus Plin. iun.; pesn.: Africus in glaciem frigore nectit aquas Pr. strdi (zamrzne) z mrazom v led.

2. occ. kot jur. t. t. v zaporu zaradi dolgov (z)vezati, vkleniti (vklepati), v spone da(ja)ti, vkleniti (vklepati), nadeti verige: nectierque (nectier star. inf. pr. pass.) postea desitum Ci., necti desierunt L., nexum se dare alicui ob aes alienum ali ob aes grave L., Val. Max. izročiti se komu v zapor (pripor) zaradi dolgov. Od tod subst. pt. pf.
a) nexus -ī, m suženj (podložnik) zaradi dolgov (tj. dolžnik, ki ni mogel povrniti dolgov in je bil zato izročen svojemu upniku, da je za dolg sam jamčil s svojim telesom): liber, qui suas operas in servitute pro pecunia quadam debebat dum solveret, nexus vocatur Varr., deinceps et qui ante fuerant, creditoribus tradebantur, et nectabantur alii L., nexi, vincti solutique, se undique in publicum proripiunt, inplorant Quiritium fidem L., ita nexi soluti cautumque in posterum, ne necterentur L.; occ. nexi -ōrum, m jetniki sploh: nexorum tria milia e carcere dimittit Iust., nec carcerem nexis, sed caedibus civitatem replet Iust.
b) nexum -ī, n (jur. t. t.) obvezovanje dolžnika, svečano pravno dejanje pred pričami, po katerem se vzpostavlja posebno pravno razmerje med dolžnikom in upnikom; dolžnik, ki ne izpolni svoje plačilne dolžnosti, izgubi svobodo in postane upnikov suženj (podložnik): Varr., Ci., L. idr.; od tod meton. po tej obvezi nastala α) dolžniška (dolžnikova) obveza(nost): cum sunt propter unius libidinem omnia nexa civium liberata nectierque postea desitum Ci. ko so bile razveljavljene vse obveze zadolženih državljanov, cuius quoniam proprium te esse scribis mancipio et nexo Ci. ep. β) upnikova lastninska pravica: Sulla ipse ita tulit de civitate, ut non sustulerit horum nexa atque hereditates Ci.

3. metaf.
a) pripojiti (pripajati), spojiti (spajati), zvez(ov)ati, združiti (združevati): fatum ex causis Ci., videtisne, ut ex alio alia (drugo z drugim) nectantur Ci., omnes enim (sc. virtutes) inter se nexae et iugatae sunt Ci., n. verba numeris O. besede združevati z napevom = zlagati (pisati) pesmi, pesniti, iurgia cum aliquo O. začeti s kom prepir, causas inanes V. navajati navidezne razloge, dolum L. (za)snovati prevaro, (na)plesti zvijačo, insidias Val. Max. zalezovati, pripravljati zasedo, moras Sen. ph., T., Fl. vsevdilj (nenehno) zavlačevati, talia nectabant (sc. sermone) Stat. tako so se pogovarjali.
b) obvez(ov)ati, zavez(ov)ati: sacramento quodam nexi Iust., res pignori nexa Icti. zastavljena.