Franja

red-dō -ere -didī -ditum (sinkop. iz *re-d(i)-dō; obl. *didō je star. reduplicirana obl. glag. dō; prim. skr. dá-dā-ti, gr. δί-δω-μι)

I. (re = nazaj)

1. nazaj da(ja)ti, vrniti (vračati), povrniti (povračati, povračevati) (naspr. dare, accipere, adimere, committere): omne argentum Pl., meum mihi reddere Ter., quae utenda acceperis, … iubet reddere Hesiodus Ci., obsides, HS LX Domitio, captivos C., alicui amissa L., redde hostem O. privedi zopet sem; pren.: ut te (sc. medicus) … reddet caris propinquis H., lux reddita menti V., patriis aris redditu V., urbem senatui ac populo Romano, templa diis reddita (sc. esse) T.; z abstr. obj.: L., V., Suet. idr., libertatem Syracusanis reddere (naspr. adimere) N., otium totā Sicilia N., salutem N. podariti življenje in svobodo, quibus (sc. Bellovacis) ille pro meritis civitatem eius immunem esse iusserat, iura legesque reddiderat C. vrniti (pustiti) sodstvo in ustavo, senatus Thermitanis urbem, agros, leges reddidit Ci. je vrnil, je pustil.

2. refl. kreniti nazaj, napotiti se nazaj, (po)vrniti ((po)vračati) se k čemu, h komu: se reddere convivio L., lux terris se reddit V.; se alicui reddere zopet se pridružiti komu, npr. maioribus Plin. iun. vrniti se k prednikom, pridružiti se prednikom = umreti, Teucrûm se iterum in arma V. znova se postaviti nasproti (po robu), ima petunt, hinc se reddunt V. prihajajo zopet na vrh, zopet se pomaljajo; tudi med.: nec post oculis est reddita nostris V. se ni več prikazala, sic modo conbibitur, tecto modo gurgite lapsus redditur Argolicis ingens Erasinus in arvis O. se znova prikaže.

3.
a) vrniti, zopet od sebe da(ja)ti kaj, znebi(va)ti se česa: aspera arteria excipit animam eandemque reddit Ci., follibus auras accipere et reddere V., qui clam latuit reddente obscena puella O. iztrebiti se. occ. α) (o samicah) roditi, povreči, storiti: vivum onus reddere O., catulum partu O. β) (o zemljišču) da(ja)ti, prinesti (prinašati), roditi (rojevati), obroditi: Plin., Col. idr., fructum reddere Ter., Varr., reddit tellus Cererem H., sata cum multo faenore reddita O. ki so obrodile … γ) (o drugih stvareh, poseb. o življenju, sapi, glasu, šumu idr.): vitam Lucr., Sil. izdahniti, izdihavati, umreti (umirati) = animas reddere V. ali animam vacuas in auras reddere O. = spiritum L. ali ultimum spiritum Vell., toda animam reddere Ci., Plin. dihati; ianua stridorem reddit O. škripljejo, škripajo; cithara reddit sonum H. poje, daje zvok, vocem V., H. ali murmura O. oglasiti (oglašati) se, sanguinem Plin. (iz)bruhati, (iz)bljuvati, urinam Cels. puščati vodo, komu uhajati voda, crepitum (sc. ventris) Plin. (o oslu) spuščati vetrove, prdeti.
b) metaf. kaj slišanega ali naučenega na pamet povedati (govoriti), praviti, pripovedovati, govoriti, izjaviti (izjavljati), poda(ja)ti, (z)recitirati: puer reddit dictata magistro H., ego reddidi carmen Horati H., nomina audita reddere Q., modos voce H. peti, popevati, H., verba male O. slabo izgovarjati, insigne uxoris exemplum suo loco reddemus T.

4. s predik. acc. sprva = v prejšnji položaj (stan) da(ja)ti, postaviti (postavljati), narediti (delati) kaj kakšno: mare tutum reddidit N. morju je vrnil prejšnjo (nekdanjo) varnost, morje je zopet zavaroval, morje je spet naredil varno, loca tuta ab hostibus reddere C. zavarovati pred sovražniki (= narediti varne, kakor so bili poprej); potem v kak položaj (stan) nasploh (zlasti kak prejšnjemu nasprotni položaj (stan)) postaviti (postavljati), narediti (delati), napraviti koga za kaj, storiti koga kaj, za kaj: plures opera forensi suos reddiderat N. si je bil pridobil mnoge prijatelje, si je pridobil prijateljstvo mnogih, je pridobil na svojo stran mnoge, eum absens hostem reddidit Romanis N., homines ex feris mites reddere C., acrem (razkačenega) placidum reddere Ci. pomiriti, viscera saxea O., segetes laetas Col., formosum adulescentem exsectis virilibus semivirum (skopljenca) Lact.; redko v pass. z dvojnim nom.: Iust., Fl., Cels., Eutr., obscura moto reddita forma lacu est O. —

II. (re = za kaj, namesto česa, zopet)

1. (po)vrniti, plačati, poplačati (poplačevati) (naspr. dare, sumere, accipere): alias tegulas (za počene, strte druge vstaviti) Pl., oscula O., alicui operam Pl., beneficium Ci., Ter., Sen. ph., cladem L., vitam pro vita C., gratiam S., Cu., Col. dejansko se zahvaliti, vrniti (vračati) uslugo, izkazati (izkazovati) zahvalo.

2. (za zahvalo, v zahvalo) podariti (podarjati), darovati, izkazati (izkazovati): honorem alieni reddere L., O., honorem pro meritis Ci., suum sibi Pl., statuam pro vita C.; poseb. o zahvalnih daritvah: Tib., Suet. idr., Romae dierum XX supplicatio redditur C., lancibus reddimus exta V., super caespitem exta reddere T. preko ruše položivši žrtvovati = na ruši žrtvovati, reddite liba deae O. žrtvovati.

3. (dolg) vrniti (vračati), povrniti (povračati), poravna(va)ti, (po)plačati, dati, (obljubo) izpolniti (izpolnjevati), (kazen) (u)trpeti: non reddidit caprum, quem merui V. ni dal, lacrimas, quas debeo Ci., praemia debita V., pro vita vitam reddere C., reddi viro promissa iubebat V., sollemnia vota reddemus nymphis V., impietatis poenas reddat S., morbo naturae debitum reddere N. = umreti, mortem debitam pro patria Ci. smrt storiti, umreti, preminiti, pro aliquo O. ali lucem O., H. življenje (luč življenja) dati.

4. (na pravem mestu) da(ja)ti, odda(ja)ti, dostaviti (dostavljati), izročiti (izročati), vročiti (vročati), preda(ja)ti: litteras regi N., ensem ereptum Turno V., rationem alicuius rei Ci. račun (odgovor) dati o čem, sua nomina O. dati pravo ime, imenovati s pravim imenom; occ. dovoliti (dovoljevati), pripustiti (pripuščati), dopustiti (dopuščati): superstitio (obvezujoča prisega) reddita divis V., conubia L., responsa V.

5. iz raznih rekel (npr. audire et reddere (prim. I. 3) voces O. (= „vračati glasove“ =) oglasiti (oglašati) se v odgovor, odzvati (odzivati) se (prim.: mugire boves … reddidit una boum vocem vastoque sub antro mugiit V.) ali atque huic responsum paucis ita reddidit heros V. je dal odgovor, je odgovoril) se je razvil pomen odgovoriti (odgovarjati), odvrniti: (sc. Echo) reddit verba novissima O. se oglaša, ponavlja, odmeva, redde, quae restant Ci. povej, talia reddit O., V. odgovori, odvrne, nullam vocem ad minas reddere Cu., mutua dicta reddere O. pogovarjati se, verba tot reddere O. le toliko odvrniti. Ker pa je vsak pravni odlok odgovor na kako vprašanje, tudi occ. kot jur. t.t.
a) ius (alicui) reddere pravno odločiti (odločevati), (raz)soditi, presoditi (presojati) razsoditi (razsojati), deliti pravico: C., L., T., Suet.; pl. iura reddere L. suo regia iura Quiriti reddere (o Romulu) O., iura adversus paganos ali per pagos vicosque reddere T., leo inter feras iura reddebat Ph.
b) iudicium reddere sodno preiskavo dovoliti, pričeti, sprožiti, sodno preiskati (preiskovati, preiskavati): Corn., in aliquem C. zoper koga, iudicium redditur, an reus causa sit mortis Q., reddere iudicium maiestatis T. zaradi veleizdaje.

6. posnemati (posnemovati), obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati), upodobiti (upodabljati): Lucr., Lucan., Mart., Sil., Stat. idr., qui te nomine reddet Silvius Aeneas V. ki bo istega imena, paternam elegantiam reddere Q., (sc. matrem) reddere ac referre Plin. iun., veteres (sc. auctores) Plin. iun., psittacus verba bene reddit O., omnia pictor reddiderat Petr.; occ. (iz jezika v jezik) prestaviti (prestavljati), prevesti (prevajati), preložiti (prelagati), razkladati, (raz)tolmačiti, razložiti (razlagati): verbo verbum H., quae legeram Graece, Latine reddidi Ci., verba Latine reddere O.

Opomba: Tudi redo pisano: Luc.; star. fut.: reddibo Pl.

rēpens -entis (prim. gr. ῥέπω, impf. ἔρρεπον nagibam se na eno stran, premikam (o torilcu tehtnice), lit. virpiù tresem se, omahujem, várpa klas, hr., srbsko vrpoljiti se = biti nemiren).

1. nagel, (iz)nenaden, hiter, uren, nepričakovan: O., V., Stat. idr., hostium repens adventus magis conturbat quam expectatus Ci., bellum, tumultus, casus L.

2. nov, hipen, trenuten: sceleris cogitatio incertum an repens T., repens causa T., perfidia T., neque decerneres, quid repens aut vetustate obscurum T. — Od tod adv. repentē (Pl., Ter., V., S. idr.), redkeje rēpens naglo, nanagloma, hipoma, hitro, nahitro(ma), naenkrat, iznenada, nenadoma, nepričakovano: amicitias sensim diluere, non repente praecidere Ci., repente conticuit Ci., repente victor Ci., hostes repente celeriterque procurrerunt C.; atrib.: quo repente discursu L., ex bello tam tristi laeta repente pax L. (gr. ἡ παραυτίκα εἰρήνη), quae repens clades allata esset L., Ianus bina repens oculis abtulit ora meis O.

reprezentativ|en (-na, -no) repräsentativ; sindikat: tariffähig; Repräsentativ- (anketa die Repräsentativumfrage, die Repräsentativbefragung, organ das Repräsentativorgan); Schau- (stran die Schauseite, kolajna die Schaumünze); Prunk- (dvorana der Prunksaal, sobana das Prunkgemach, stil der Prunkstil, stopnišče die Prunktreppe)

réserve [-zɛrvə] féminin rezerva, prihranek, prihrana, zaloga; zadržanost, pridržek, opreznost, rezerviranost; premislek; izjema; militaire rezerva, sveže nadomestne čete; rezervat, pridržan prostor ali področje; nadomestek; prostor za hranjenje blaga

à la réserve de, que ... z izjemo da ..., razen, da ...
avec réserve oprezno
de réserve rezervni, v rezervi
sans réserve popopolnoma
sous certaines réserves z nekaterimi pridržki
sous (toute) réserve dé s pridržkom, brez garancije
accumulation féminin de réserves (commerce) kopičenje rezerv
fonds masculin pluriel de réserves rezervni sklad
officier masculin de réserve rezervni častnik
réserve cachée, latente, occulte (commerce) skrita rezerva
réserve de chasse, de pêche lovski, ribiški revir, rezervat
réserve indienne indijanski rezervat
réserve légale, légitime héréditaire dolžni, pripadajoči del dediščine
réserve d'or, de devises rezerva zlata, deviz
réserves mondiales de pétrole, de gaz naturel svetovne rezerve petroleja, naravnega plina
accumuler des réserves (na)kopičiti rezerve
avoir, tenir qe en réserve imeti, držati kaj v rezervi
constituer une réserve, des réserves de denrées ustvariti, napraviti rezervo, rezerve živil
être versé dans la réserve (militaire) biti preveden v rezervo
être dévoué à quelqu'un sans réserve biti popolnoma vdan komu
être, se tenir sur la réserve biti oprezen, varovati se, paziti se, ne se neprevidno angažirati
faire des réserves sur qe izraziti pomisleke proti
mettre quelque chose en réserve dati kaj na stran

retourner [rəturne] verbe transitif obrniti, obračati; okreniti; (pre)mešati (la salade solato); nazaj poslati, vrniti; prekopati; postaviti na glavo (smisel, pomen); (notranje) pretresti, vzburiti, globoko ganiti; verbe intransitif vrniti se, vračati se

se retourner obrniti se, okreniti se nazaj; preobrniti se (javno mnenje)
s'en retourner obrniti se, iti proč, iti stran
retourner un appartement na glavo postaviti stanovanje, spravitî ga v nered
retourner du foin pour le faire sécher obračati seno, da bi ga osušili
retourner la terre prekopati zemljo
retourner un vêtement obrniti obleko
retourner sa veste (familier, figuré) spremeniti svoje mrienje
retourner quelqu'un comme une crêpe z lahkoto koga k drugemu mnenju pregovoriti
de quoi retourne-t-il? kaj je adut (igra) ? za kaj (pa) gre? kaj pa je? kaj se dogaja?
il retourne cœur (v igri) srcé je adut
retourner en arrière, sur ses pas obrniti se (nazaj), vrniti se
laisser à quelqu'un le temps de se retourner (familier) pustiti, dati komu čas za premislek, kaj naj naredi
tourner et retourner obračati sem in tja, figuré motriti z vseh strani
savoir de quoi il returne (familier) vedeti, kaj se dogaja
savoir se retourner biti okreten, znati si pomagati, znati se obrniti
se retourner sur soimême (figuré) iti vase
s'en retourner comme on est (était) venu vrniti se, iti nazaj, ne da bi bili kaj opravili, praznih rok
si inconnu à l'adresse prière de retourner à l'expéditeur če nedostavljivo, prosimo vrniti pošiljatelju

reverse³ [rivə́:s] pridevnik (reversely prislov)
obrnjen, prevrnjen; nasproten, naroben

in the reverse direction v nasprotni smeri
reverse fire vojska ogenj, ki je usmerjen na zaledje ali na utrdbe v zaledju
reverse side zadnja, hrbtna stran

reverz [ê] moški spol (-a …)

1. (potrdilo) der Revers

2. (obratna stran) der Revers

right² [ráit] pridevnik
pravi, pravilen; desni; točen, korekten, avtentičen, resničen; pravičen, pošten; primeren, umesten; zakonit; zdrav; normalen
matematika pravi
politika ki pripada desnici, simpatizira s konservativno stranko
arhaično prem, raven (le v: right line premica, ravna črta)

at right angles pod pravimi koti, pravokotno
on the right hand side na desni (strani)
on the right side of 50 še ne 50 let star
on the right bank of the Sava na desnem bregu Save
in one's right mind pri pravi (zdravi) pameti
out of one's right mind, not right in one's head ne čisto pri pravi (pameti)
right back šport desni branilec
right angle pravi kot
right arm, right hand desna roka (tudi figurativno)
the right heir zakoniti dedič
the right man on the right place pravi človek na pravem mestu
right side prava stran, lice (blaga)
a right turn obrat na desno (za 90°)
the right way prava pot, pravi način
I feel all right again počutim se zopet čisto dobro
right oh! pogovorno v redu! prav! dobro! prav tako! točno! seveda! se strinjam!
right you are! tako je! prav imate!
all right! (vse) v redu! prav! nimam nič proti!
that's right! tako je! pravilno!
are you all right up there? ste dobro nameščeni tam gori?
are we on the right way? ali smo na pravi poti?
see if the brakes are all right poglej, če so zavore v redu
to be right imeti prav
I was quite right in supposing... čisto prav sem imel, ko sem domneval...
is he quite right in his head (mind, senses)? je on čisto pri pravi (pameti)?
he is his father's right hand on je očetova desna roka
he is one of the right sort pogovorno on je dečko na mestu
to be as right as rain (as ninepence, as a trivet, as nails) dobro se počutiti, biti zdrav ko riba; biti v najlepšem redu
all came right vse se je izvršilo, kot je bilo treba
have you got the right time? imate točen čas? veste, koliko je točna ura?
to get on the right side of s.o. pridobiti si naklonjenost kake osebe
to get it right spraviti v red; pojasniti
I'll do him to rights dal mu bom, kar mu gre
to know the right people poznati prave ljudi, imeti (dobre) zveze
to put oneself right with s.o. opravičiti se pri kom
to put one's right hand to the work krepko se lotiti dela
to say the right thing najti pravo besedo
the solution is right rešitev je pravilna
I think it right that you should share the profits smatram za pravilno (pravično), da ste deležni dobička

right-hand [ráithænd] pridevnik
desni; z desne

right-hand blow udarec z desnico
right-hand glove desna rokavica
right-hand man figurativno desna roka, zaupna oseba
right-hand side desno; desna stran

rīsus -ūs, m (rīdēre) smejanje, smeh, krohot: Iust., Petr., Q., Ap. idr., quae iacta initio risum pugnantibus concitarunt N., risus omnium cum hilaritate coortus est N. vsi so bruhnili (lopnili) v smeh, risus hominum de re Ci., aliquid in risum vertere H. obrniti (obračati) na smešno stran, risui sorori fuit L. sestra se ji je smejala, risu corruere Ci. „pokati“, „umirati“ od smeha, risus captare Ci., H. vzbuditi, izkušati, risus edere Ci., risum movere, commovere Ci., risum concitare Ci., risus facere Caelius ap. Ci. ep., risum praebere Iust., risu dissilire Sen. ph., risu rumpi Afr. fr., risu dirumpi Ap.; occ. posmèh (posméh), posmehovanje, zasmèh (zasméh), zasmehovanje, roganje, poròg (poróga): dare risus alicui H. biti komu v posmeh (zasmeh), dare risus iocosque H., per iocum deos irridens … Qui risus … Ci.

2. meton. predmet zasmeha (posmeha): o magnus posthac inimicis risus H., deus omnibus risus erat O. vsi so se mu smejali.

3. pooseb. Rīsus -ūs, m Rízus = Smeh, kot tesal(ij)ski bog: Ap.

rokodélski (-a -o) adj. artigiano, artigianale:
pren. obvladati rokodelsko stran pisateljevanja impadronirsi del mestiere della scrittura

rokopis² moški spol (-a …) (manuskript) die Handschrift, das Manuskript ( kratica: Hs., Ms.,rokopisi Hss., Mss.); (na pergamentu Pergamenthandschrift, pesmi die Liederhandschrift)
… rokopisa Manuskript-
(stran die Manuskriptseite)

saliente moleč, štrleč; pomemben

es la nota saliente del día to je najpomembnejši dogodek dneva (sedanjosti)
orejas salientes stran stoječa ušesa
saliente m vzhod; pomol

salt³ [sɔ:lt] prehodni glagol
(po-, za-) soliti; posuti sneg s soljo (da se stopi)
figurativno začiniti (s soljo), popoprati
sleng napačno prikazati, olepšati
trgovina zasoliti (račun)

salted meat nasoljeno meso
to salt an account trgovina navesti zelo visoke cene, zasoliti cene (za kako blago)
to salt the books "pofrizirati" knjigovodske knjige, prikazati večji dobiček, kot je v resnici
to salt a mine figurativno razmetati rudo po najdišču, da je videti bogatejše
to salt away, to salt down nasoliti; sleng odložiti, dati na stran, varčevati; spraviti, shraniti (denar) za rezervo

salto moški spol skok, preskok, preskočitev (pri branju); naskok, napad; vojska izpad; prepad; slap, vodopad

salto de agua slap
salto (al) alto, salto de altura skok v višino
salto de cama jutranja obleka
salto de campana prekuc, »kozolec« (v vodo); skok na glavo
salto a la garrocha (šp) skok s palico
salto largo, salto a distancia, salto de longitud (šp) skok v daljino
salto de lobo volčja jama
salto mortal drzen (smrtni) skok, salto
salto de (ali a) pértiga skok s palico
a salto de mata oprezno bežeč
a saltos v skokih, skokoma
de (un) salto nenadoma
en un salto v enem skoku; bliskovito
en dos saltos estoy de vuelta takoj pridem nazaj
apartarse de un salto odskočiti, v stran skočiti
dar un salto poskočiti
dar saltos poskakovati
ganar de un salto v enem skoku doseči
pasar a salto(s) preskočiti
a gran salto, gran quebranto (fig) ošabnost vodi v padec

sauter [sote] verbe intransitif skočiti, skakati, poskočiti; poskakovati (de joie od veselja); planiti (sur na); odleteti (gumb); póčiti (steklo); pregoreti (varovalka); eksplodirati; commerce bankrotirati; familier izgubiti svojo službo; familier planiti kvišku, vzkipeti, razjeziti se; verbe transitif preskočiti; pražiti v maslu; sport prehiteti; agronomie naskočiti; populaire spati (quelqu'un s kom); figuré preskočiti, izpustiti, površno prebrati (in spregledati)

sauter à bas de son lit skočiti iz postelje
sauter à cloche-pied skakati po eni nogi
sauter à la corde preskakovati vrv
sauter au cou de quelqu'un pasti komu okrog vratu
sauter un fossé preskočiti jarek
sauter en parachute skočiti s padalom
sauter une page, une ligne preskočiti eno stran, eno vrsto
sauter le pas (figuré) priti do (tveganega) sklepa
sauter à pieds foints par-dessus les difficultés z lahkoto iti preko težav
cela saute aux yeux to bije, to bode, pade v oči; to je popolnoma jasno
on la saute (familier) lačen sem
et que ça saute! (familier) hop! kar hitro!
sauter en hauteur, en longueur, à la perche skočiti v višino, v daljino, s palico
l'élève a sauté une classe učenec je preskočil en razred
le navire a sauté sur une mine ladja se je razletela na mini
reculer pour mieux sauter (figuré) izogniti se trenutni nevšečnosti, le da bi pozneje padli v še večjo
faire sauter un pont pognati v zrak, razstreliti most
faire sauter une porte razbiti vrata
faire sauter la cervelle à quelqu'un pognati komu kroglo v glavo
se faire sauter la cervelle pognati si kroglo v glavo
faire sauter quelqu'un spraviti koga ob službo
faire sauter des pommes de terre pražiti krompir v maslu
faire sauter la bande d'un journal pretrgati ovitek pri časopisu

saw¹ [sɔ:]

1. samostalnik
žaga

saw log hlod za (raz)žaganje
hand-saw ročna žaga
singing (musical) saw glasba pojoča žaga

2. (preteklik sawed, pretekli deležnik sawed, sawn) prehodni glagol & neprehodni glagol
(pre-, raz-, se-) žagati; strugati; oblati; premikati sem in tja; (dati) se žagati (o lesu); delati kretnje kot pri žaganju; žagati po godalu

saw alive žagati paralelno (skoz in skoz)
to saw the air with one's arms (hands) mahati z rokami po zraku
to saw a horse's mouth trzati uzdo zdaj na eno, zdaj na drugo stran
to saw planks žagati, rezati deske
to saw wood žagati les, ameriško, sleng brezbrižno naprej opravljati, delati svoje delo; sleng "žagati", smrčati
to saw off a branch odžagati vejo

schlagen (schlug, geschlagen) transitiv

1. udariti (an, auf po, gegen po, ob), udarjati; als Strafe: tepsti, pretepati; ins Gesicht schlagen udariti v obraz, primazati klofuto; um die Ohren schlagen udariti s ... po glavi; blutig schlagen udariti do krvi, pretepsti do krvi; kurz und klein schlagen razbiti (na drobne kosce)

2. (hämmern) gegen eine Tür usw.: tolči (po), razbijati (po)

3. (treiben in) zabiti, zabijati, (an na, in v), die Zähne, Krallen in etwas: zadreti, zariti v

4. (befestigen) pribiti (an na, in v)

5. Stufen in Schnee und Eis: sekati, zasekati; einen Baum: posekati, Bäume: sekati

6. (durchschlagen) prebiti

7. izbiti (aus der Hand schlagen izbiti iz roke/rok)

8. die Beute: pobiti; beim Spiel einen Stein, eine Figur: vzeti

9. (besiegen) premagati, poraziti, potolči; eine Schlacht schlagen bojevati bitko

10. in Papier, in ein Tuch: zaviti v; etwas um einen Finger, um die Hand: oviti okoli; um die Schulter schlagen ogrniti

11. eine Trommel, Laute usw.: igrati na

12. Münzen: kovati; Kapital schlagen aus kovati dobiček iz ( tudi figurativ )

13. narediti, delati (einen Kreis, einen Bogen: narediti/delati krog, lok), Falten schlagen delati gube, gubati se; ein Kreuz schlagen narediti križ, prekrižati se

14. einen Ball irgendwohin: poslati

15. Wurzeln schlagen pognati korenine, zakoreniniti se

16. intransitiv Uhr, Regen: biti, Vogel: peti; Pferd: brcati, Fahne: plapolati; rhythmisch: utripati; (zuschlagen) loputati, zaloputniti se Wellen über einen Deich: pljuskati

17. sich schlagen bojevati se, (duellieren) dvobojevati se; Wunden schlagen raniti; Eier in die Pfanne: ubiti, razbiti;
an: schlagen an pribiti; ans Kreuz schlagen pribiti na križ, križati;
auf: auf den Magen/die Lunge schlagen povzročiti/povzročati težave z želodcem/pljuči;
aus: aus der Hand schlagen izbiti iz roke/iz rok; aus der Art schlagen biti čisto drugačen; sich etwas aus dem Kopf schlagen izbiti si iz glave;
durch: sich durchs Leben schlagen prebijati se skozi življenje;
in: schlagen in einen Bereich: spadati v; sich in die Büsche schlagen potihem izginiti; in den Wind schlagen gute Ratschläge usw.: požvižgati se na (dobre nasvete itd.);
nach: schlagen nach in seine Art: vreči se po (nach seinem Vater schlagen vreči se po svojem očetu) ;
um: um sich schlagen tolči okoli sebe, in der Luft: kriliti z rokami;
vor: die Hände vors Gesicht schlagen skriti obraz v roke;
zu: sich schlagen zu jemandem pridružiti se (komu), postaviti se na (čigavo) stran

Schlagseite, die, Schlagseite haben nagibati se (na eno stran), biti nesimetričen; figurativ biti pijan

schuldig

1. kriv (für za); schuldig geschieden ločen kot kriva stran; sich schuldig fühlen čutiti se krivega; jemanden einer Tat schuldig sprechen Recht spoznati (koga) za krivega (česa); sich schuldig bekennen/auf schuldig plädieren priznati krivdo; sich schuldig machen zakriviti, zagrešiti (kaj)

2. dolžen; schuldig bleiben ostati dolžen; schuldig sein biti dolžen; Dank schuldig sein biti dolžen hvaležnost; schuldige Aufsicht dolžno nadzorstvo