Franja

correr preteči, prevoziti, prepotovati; teči, hiteti (za kom), zasledovati, goniti; odvzeti, ukrasti; hitro jezditi; biti v obtoku; občevati (con z); tekoč biti; poteči; vladati (razmere)

correr burro spuhteti, zdišati se
correr el cerrojo poriniti zapah
correr la cortina pritegniti (odriniti) zaveso
correr mundo iti na pot po svetu
correr el país enemigo vdreti v sovražnikovo deželo
correr parejas (con) podoben si biti (z)
correr peligro, correr riesgo biti v nevarnosti
correr la misma suerte imeti isto usodo
correr toros poditi (dražiti) bike
correr el velo sneti krinko
correr un velo sobre lo pasado pozabiti na preteklost
correr la voz razglasiti, objaviti
correr la pohajkovati, razuzdano živeti
correr a caballo jahati
corren rumores šušlja se, trdi se
correr a su perdición, correr a su ruina drveti v (svojo) pogubo
a (todo) turbio correr naj gre še tako slabo
correr con la casa gospodariti (gospodinjiti) v hiši
correr con la dirección prevzeti vodstvo
correr con los gastos plačati stroške
eso corre de mi cuenta (por mí) to je moja stvar
corre aire vetrovno je
hacerla correr govorico v tek spraviti
eso corre por tí to se tebe tiče
a mí me corre esta obligación to je moja dolžnost
corre prisa mudi se, stvar je nujna
no me corre prisa ne mudi se mi (s tem)
a tres del (mes) que corre 3. t. m.
lo que corre del año ostanek leta
corran las cosas como corrieren naj pride, kar hoče
a más correr, a todo correr z največjo hitrostjo
¡déjelo correr! pustite to! konec s tem!
correrse po-, pre-teči; ujeziti se, biti osupel (prestrašen); prenagliti se
haga V. el favor de correrse un poco hacia la derecha pomaknite se malo na desno, prosim

cosa ženski spol stvar, reč, predmet; okolnost; dogodek; dejstvo; ideja, domislek; (v nikalnih stavkih) nič

cosa de približno
cosa de ocho días okrog osem dni
veinte o cosa así približno dvajset
a cosa de las ocho proti osmi uri
cosa de comer nekaj za pod zob, jestvina
cosa y cosa uganka
cosa del otro jueves nekaj izrednega (redkega); stara (premlačena) stvar
¡brava cosa! (ironično) lepa stvar!
ninguna cosa nič
poca cosa malo
es poca cosa je čisto nepomembno
poquita cosa nepomemben človek
decir una cosa nekaj reči
decir una cosa por otra napačno se izraziti, lagati
no decir cosa nobene ne črhniti
no decir con cosa brezglavo govoriti
dejando una cosa por otra da bi drugam usmerili pogovor
no dejar cosa con cosa vse v največji nered spraviti
allí no hay cosa con cosa tam je vse na glavo postavljeno
no hacer cosa a derechas zelo nespretno ravnati
como quien hace otra cosa prikrivaje, hinavsko
era cosa de ver a... bilo je nenavadno, kako ...
no hay tal cosa temu ni tako; nikakor
la cosa marcha stvar napreduje, gre naprej
pasado en cosa juzgada ki je postal pravomočen
no se le pone cosa par delante on gre čez vse zapreke
no me queda otra cosa ne preostane mi nič drugega; ne vidim drugega izhoda
como quien no quiere la cosa s hlinjeno brezbrižnostjo, hinavsko
es cosa de nunca acabar temu ni ne konca ne kraja
ser fuerte cosa neobhodno potreben biti; biti težaven
otra cosa es con guitarra to bomo šele videli (odgovor na bahaško govorjenje)
no sea cosa que v nasprotnem primeru, sicer, drugače, sicer bi bil primoran (kot svarilo)
es cosa mía to je moja stvar, to se mene tiče
¡es cosa de él! to je prav njemu podobno!
no es cosa de reír to ni smešna stvar
no es cosa del otro mundo to ni nič nenavadnega
no tener cosa suya biti zelo reven
tomar una cosa por otra napačno nekaj razumeti, motiti se
no valer (no ser) cosa nobene vrednosti ne imeti, biti zanič
no vale gran cosa ni kaj prida, ni mnogo vredno
no es ni artista ni cosa que valga temu še mnogo manjka do umetnika
a cosa hecha z zanesljivim uspehom
como si tal cosa meni nič, tebi nič; čisto mirno
cada cosa en su tiempo, y los nabos en adviento vsaka stvar ob svojem času
cosa cumplida, sólo en la otra vida nič ni popolnega na tem svetu
no hay cosa escondida que a cabo de tiempo sea bien sabida končno pride le vsaka stvar na dan
cosa mala nunca muere kopriva ne pozebe
¿qué cosa? kaj je? kaj se je zgodilo?
¿qué es cosa y cosa? kdo ugane?
¡cosa rara! kako nenavadno! čudno!
cosas pl posli, opravki; imetje, premoženje
cosas de viento brezkoristne stvari
cosas que van y vienen nestanovitnost sveta
el curso de las cosas potek stvari (dogodkov)
corran las cosas como corrieren naj se zgodi, kar hoče
decir cosas mnogo govoriti; kramljati; pripovedovati
disponer sus cosas svoje stvari v red spraviti
son cosas del mundo tako je pač na tem svetu
no son cosas del otro jueves (ali del otro mundo) to ni nič novega, to so stare (znane) stvari
ante todas cosas predvsem
las cosas de palacio van despacio to bo dolgo trajalo, to se bo še zelo vleklo
¡muchas cosas (ali mil cosas) a su hermano! mnogo pozdravov vašemu bratu!
¡qué cosas tienes! kaj ti ne pade v glavo!
¿no serán tus cosas? si nisi tega sam izmislil?
¡las cosas que se ven! česa vsega človek ne vidi
¡ésa es la cosa! v tem grmu tiči zajec!

costura ženski spol šivanje; šiv; stik, spah; rob

cerrar con costura zašiti
meter a uno en costura brzdati koga, k pameti spraviti
saber de toda costura mnogo izkušenj imeti
abrir las costuras razparati (šive)
sentar a uno las costuras koga v njegovem ponosu ponižati; pretepsti

court, e [kur, t] adjectif kratek; majhen; omejen (nazor); nezadosten; adverbe kratko, hitro, nenadoma

à court terme kratkoročen
à court d'arguments v zadregi
à courte vue kratkoviden (tudi figuré)
de courte durée kratkotrajen; kratkoživ
pour (le) faire court da na kratko opravim, naredim
tout court čisto preprosto, nič drugega
courte honte féminin blamaža
métrage masculin court kratkometražen film
sauce féminin courte gosta omaka
aller au plus court ubrati najkrajšo pot (tudi figuré)
s'arrêter court hipoma se ustaviti
attacher, (figuré) tenir de court na kratko privezati ali držati, ne dati velike prostosti
avoir la vue courte biti kratkoviden (tudi figuré)
couper court (na kratko) prekiniti, ustaviti, zadržati (à quelque chose kaj)
demeurer, rester court obtičati (v govoru), ne več vedeti odgovora
être (à) court d'argent imeti zelo malo denarja, biti na tesnem z denarjem
être de courte mémoire imeti kratek spomin
faire la courte échelle à quelqu'un podstaviti komu ramena in roké (pri plezanju)
prendre quelqu'un de court koga presenetiti, spraviti v zadrego
savoir le court et le long de dobro se spoznati na
tirer à la courte paille vleči slamico, žrebati
tourner court nenadoma ubrati drugo smer (tudi figuré), (vozilo) obrniti na kratkem, ozkem prostoru
100 francs, c'est un peu court 100 frankov, to je premalo, ni dovolj
prendre au plus court ubrati najkrajšo pot

couvert [kuvɛr] masculin

1. pogrinjek; jedilni pribor (žlica, nož, vilice in krožnik); žlica in vilice

table de 12 couverts za 12 oseb pogrnjena miza
grand couvert slavnostno kosilo
dresser (mettre), ôter le couvert pogrniti, pospraviti mizo

2. zavetje; varnost; goščava, poraslo zemljišče; militaire kritje; paketni ovoj; naslov na paketu; figuré pretveza, krinka

à couvert pod streho; preskrbljen
être à couvert biti na varnem
sous le couvert de pod pretvezo; po naročilu, po nalogu
sous le couvert de l'amitié pod pretvezo prijateljstva
mettre à couvert spraviti na varno
le vivre et le couvert hrana in stanovanje

cramp⁴ [kræmp] prehodni glagol
stisniti, speti; ovirati; okleniti

pogovorno to cramp s.o's style v slabo voljo koga spraviti, potlačiti ga
to cramp up stisniti

crazy [kréizi] pridevnik (crazily prislov)
trhel, razmajan; nezdrav; blazen, ponorel, prismojen
pogovorno (about, with) ves nor na kaj

to drive crazy spraviti ob pamet
ameriško crazy bone za udarec občutljivo mesto na komolcu
to go crazy znoreti
crazy quilt prešita odeja iz nepravilnih ostankov blaga
crazy pavement tlak iz raznobarvnih kamnov

creō -āre -āvī -ātum

1. ustvariti (ustvarjati), roditi (rojevati), obroditi, napraviti (napravljati), v pass. tudi = nasta(ja)ti: censet (Zeno) artis maxime proprium esse creare et gignere Ci., ut placet Stoicis, quae in terris gignantur, ad usum hominum creari Ci., nec principium exstinctum ex se aliud creabit Ci., cr. genus humanum ali vix animalia parva Lucr. (o zemlji), vermes intus (= in corpore humano) creantur Lucr., terram creari ex igni Lucr., res non posse creari de nilo Lucr., seminibus quia certis quaeque creantur Lucr., quos (flores) Thessala magnis montibus (abl. loci) ora creat Cat., ut plaga (rana) plus carnis creare possit Cels., aliud fimum herbas creat Plin., terra, quae neglecta sentes ac dumos, culta fructus creat Q.; z dvojnim acc.: natura fingit homines et creat imitatores et narratores facetos Ci., primordia cr. ignes et lignum Lucr.; subst. pt. pf. neutr. pl.: creata servare Lucr.; pren. (kako stanje) povzročiti (povzročati), napraviti (napravljati), roditi, v pass. tudi = nasta(ja)ti: venter creat omnes has aerumnas Pl., nonnumquam etiam errorem creat similitudo Ci., alicui periculum cr. Ci. koga v nevarnost spraviti, in urbe luxuries creatur Ci., notitiam veri quae res falsique crearit Lucr., cr. seditionem Vell., toporem et dolorem, adversam valetudinem Cels., fastidium, vomitum Plin., taedium Q., magnum (maius) odium Auct. b. Afr., familiaritate Romanā odium sibi apud regem Iust.

2. occ. (otroka, otroke) roditi (rojevati), poroditi (porajati), oče ali mati biti komu; (o očetu in materi): prolem ex se videre creatam Lucr.; (redk. o očetu): patria est antiquior parens, quam qui creavit Ci., is (Silvius) Aeneam Silvium creat L., me creat … Babylonius Horops Horon Pr., quattuor ille iuvenes crearat O., cr. liberos Ph., Val. Max., si dii creare possint Min.; z abl.: fortes creantur fortibus et bonis H.; (večinoma o materi): Dryope quem nympha crearat V., quaeritur argentum puerisque beata creandis uxor H. zmožna poroda, plodna, vestra parens vobis animosa creatis O. ponosna, da sem vaju rodila; s predikatnim nom.: cum crearer masculus Ph.; v kavzativnem act.: patri quos (equos) daedala Circe suppositā de matre nothos furata creavit V. je dala roditi. Pren. (o zemlji, morju, domovini): tum partu Terra nefando Coeumque Iapetumque creat V., o caeruleo creata ponto (=ποντογενής) Cat. (o Veneri), Sulmone creati quattuor hic iuvenes V. v Sulmoni rojeni. Pogosto pt. pf. creātus (-a) z abl. očeta ali matere: Saturno sancte create Enn. fr. Saturnov častitljivi sin, Erebo creata Nox Enn. fr. Erebova hči, Vulcani stirpe creatus V. Vulkanov potomec, Telamone ali Maiā creatus O. Telamonov, Majin sin, matre servā creatus Fl.

3. pren. (drž. pr.)
a) ustanoviti (ustanavljati), utemeljiti (utemeljevati): tribuniciam potestatem L., nova Romae dignitas est creata, quae dictatura appellatur L.
b) (oblastnike) (iz)voliti, (iz)voliti da(ja)ti: cr. magistratūs Ci., L., Iust., consules, praetores, censores, tribunos plebis duos Ci., decem praetores N., consules plebeios, interregem, regem sacrificulum, regem, sui corporis regem, augures, pontifices, tribunos militum tres, sibi tres collegas, centum senatores L.; v pass.: quo mense sacerdotem maximum creari oporteat Ci., comitia habere decemviris creandis Ci., ut enim Romae consules, sic Carthagine quotannis annui bini reges creabantur N.; z abl.: comitatu consules rite creare Ci., decem tribuni plebis comitiis curiatis creati sunt Ci., optimā lege creari Ci., magistratus ali consules ali censores vitio creati Varr., Ci., L. po napaki pri avgurjih, lege, non suffragio creatum esse L., plebeius magistratus nullus auspicato creatur L.; s praep.: decem tribunos plebis per pontificem (po pontifiku) creaverunt Ci., si per praetorem consules creantur Ci., toda: consules per vim ac tumultum creantur Plin. iun. nasilno in burno; creare consules ex plebe L., tribunos plebis ex equitibus Romanis Suet.; creatis in annum magistratibus L., summus magistratus, quem vergobretum appellant Aedui, qui creatur annuus C., archontes coeperunt in denos annos creari Vell., prior consulatus eius, in quem creatus est anno octavo et tricesimo Vell., neve quis flamen aut augur in locum Germanici nisi gentis Iuliae crearetur T.; creari in eo numero S.; creari inter quinque viros Plin. iun.; kam? (z acc.): praefecti Capuam creari coepti sunt L.; z dvojnim acc.: Tullum Hostilium populus regem interrege rogante comitiis curiatis creavit Ci., non praetorem te, sed praedonem creavimus Ci., Ancum Marcium regem populus creavit, dictatorem Albani Mettium Fufetium creant, dictator primo comitiali die creavit consulem Q. Fulvium Flaccum magistrum equitum L.; v pass. z dvojnim nom.: consules creantur Iulius Caesar et P. Servilius C., cum leges duo ex una familia vivo utroque magistratus creari vetarent C., decem qui postea praetores (za vladarje v Atenah) creati sunt N., rex est creatus L. Tarquinius L., consules creati (sunt) Q. Fabius et P. Decius L.; apud veterrimos … auctores T. Larcium primum, Sp. Cassium magistrum equitum creatos invenio L.; v absolutnem abl.: magistro equitum creato filio suo L.; z dat. gerundivi (za kaj): me Albani ducem bello gerendo creavere L., cr. decemviros legibus scribundis L.

crisi f

1. med. kriza; napad:
crisi di nervi živčni napad
avere una crisi di pianto ekst. izbruhniti v jok

2. kriza:
crisi economica gospodarska kriza
crisi di governo vladna kriza

3. pren. stiska:
crisi degli alloggi stanovanjska stiska
mettere in crisi spraviti v težave; sprožiti krizo

crispation [-spasjɔ̃] féminin skrčenje, zgrbančenje; (krčevito) trzanje; nestrpna kretnja, nemirnost

donner des crispations à quelqu'un ujeziti koga, spraviti ga v besnost

ćòšak -ška m, mn. ćòškovi (t. köše, perz.)
1. ogel, vogal, ogal: kuća na -u ulice; domaćica drži tri ćoška kuće gospodinja podpira tri ogle hiše; biti na tri -a biti slabe volje
2. kot: u -u stoji furuna; stjerati koga u ćošak spraviti koga v težek položaj

Dach, das, (-/e/s, Dächer) streha, bei Instrumenten: pokrov; unterm Dach pod streho; unter einem Dach (leben mit) (živeti) pod isto streho; ein/kein Dach überm Kopf haben imeti streho nad glavo/ne imeti strehe nad glavo; unter Dach und Fach bringen zagotoviti, spraviti pod streho; jemandem aufs Dach steigen okregati, karati (koga); eins aufs Dach bekommen dobiti jo po glavi/piskru

Damm, der, (-/e/s, Dämme) nasip, jez; figurativ jez; Anatomie presredek; Agronomie und Gartenbau greben; auf dem Damm sein biti v formi/zdrav; jemanden wieder auf den Damm bringen postaviti/spraviti na noge

dan¹ moški spol (dneva, …)

1. časovna enota: der Tag
dan v tednu der Wochentag, Tag (kateri dan je danes? welchen Tag haben wir heute?)
prvi/drugi … dan der erste, zweite … Tag
pomladni/poletni/jesenski/zimski dan der Frühlingstag/Sommertag/ Herbsttag/Wintertag
deževen/sončen dan der Regentag/Sonnentag

2. od sončnega vzhoda do zahoda: der Tag (dolg/kratek langer/kurzer); se daljša/krajša wird länger/kürzer

3. praznik, spominski dan: der -tag (sv. Martina Martinstag, Svetih treh kraljev Heiligendreikönigstag, spravni Versöhnungstag, žena Frauentag; ustanovitve Gründungstag; poročni Hochzeitstag, rojstni Geburtstag, smrti Todestag)
spominski dan der Gedenktag
Prešernov dan der Prešerengedenktag
dan reformacije das Reformationsfest
dan državnosti der Nationalfeiertag

4. datum: der -tag (rojstva Geburtstag, smrti Todestag/Sterbetag, nesreče Unglückstag; prejema Eingangstag, prihoda Ankunftstag, ustanovitve Gründungstag)

5. dan, namenjen za kaj: der -tag (obravnave Verhandlungstag, plačilni Zahltag, počitnic Ferientag, dopusta Urlaubstag, postni Fasttag, sadni Obsttag, šolski Schultag, športni Wandertag, tržni Markttag, uradni sodišča Gerichtstag, volilni Wahltag, zapadlosti Verfallstag, za plačila Fälligkeitstag, ko lokal ne dela Ruhetag, izpolnitve Erfüllungstag)
dan stvarjenja der Schöpfungstag
|
dan in noč Tag und Nacht
beli dan [hellichter] helllichter Tag (ob belem dnevu bei [hellichtem] helllichtem Tag)
črn dan ein schwarzer Tag
Gospodov dan Tag des Herrn
jutrišnji dan das Morgen
dan odprtih vrat der Tag der offenen Tür

6. (dnevna svetloba) das Tageslicht
|
dan na dan tagtäglich
dan za dnem Tag für Tag
figurativno jasno kot beli dan sonnenklar, ironično klar wie Kloßbrühe
figurativno kot noč pa dan wie Tag und Nacht/himmelweit
dneva:
delo enega dneva das Tagewerk
dogodek dneva das Tagesereignis
dolžina dneva die Taglänge ( rastlinstvo, botanikaki nanj dolžina dneva ne vpliva: tagneutral)
junak dneva der Mann des Tages
konec dneva das Tagesende
novica dneva das Tagesgespräch (biti novica dneva Tagesgespräch sein)
pol dneva den halben Tag, delati: halbtags
polovica dneva die Tageshälfte
potek dneva der Tages(ab)lauf
sredina dneva die Tagesmitte
ne veš ne ure ne dneva rasch tritt der Tod den Menschen an
v roku enega dneva binnen Tagesfrist
Ne hvali dneva pred večerom Man soll nicht den Tag vor dem Abend loben
dne:
Ljubljana, dne 11. aprila 1994 Ljubljana, am 11. April 1994
rastlinstvo, botanika rastlina dolgega/kratkega dne die Langtagspflanze/Kurztagspflanze
žig prvega dne der Ersttagsstempel
nekega (lepega) dne eines (schönen) Tages
dan:
Dober dan! Guten Tag! (voščiti wünschen)
imeti dober dan einen guten Tag haben
cel/ves dan den ganzen Tag, ganztags
drugi dan am anderen Tag, anderntags, po številu: am zweiten Tag
naslednji dan am nächsten Tag, am Tag darauf/danach
tisti dan an jenem Tage
tretji/četrti … dan am dritten/vierten Tage
ves dan den ganzen Tag (über)
ves ljubi/božji dan den lieben langen Tag
vsak dan jeden Tag, täglich
vsak četrti/tretji … dan viertäglich/dreitäglich …
svoj živi dan mein/dein Lebtag
dnevi:
boljši dnevi bessere Tage
dnevi otroštva Kindertage
pasji dnevi Hundstage
figurativno dnevi so mu šteti seine Tage sind gezählt
dni:
leto/mesec/teden dni ein Jahr/ein(en) Monat/eine Woche
njega dni in alten Zeiten, Anno dazumal
star/trajajoč tri/pet/deset … dni (-dneven) -tägig: dreitägig, fünftägig, zehntägig
figurativno gledati kot sedem dni dežja ein Gesicht wie sieben Tage Regenwetter machen
dneve:
cele dneve tagelang, delati: ganztags
dni:
te dni in diesen Tagen, dieser Tage
vse žive dni seinen Lebtag
preživljati svoje dni seine Tage verbringen
figurativno kot tri dni pred smrtjo wie ein Gespenst

čez dan tagsüber
čez leto in dan über Jahr und Tag
čez tri/pet/deset … dni (heute) in drei/fünf/zehn Tagen

do današnjih dni bis in unsere Tage

iz dneva v dan von Tag zu Tag
figurativno živeti iz dneva v dan drauflosleben
na dan:
na dan Xa am (an dem) Tag/am Tag(e) des X
24 ur na dan rund um die Uhr
(ven) hervor-, heraus-
pomoliti na dan hervorstrecken
potegniti na dan hervorholen, zu Tage fördern, hervorbringen, s silo: hervorzerren/ iz česa: herausziehen
spraviti na dan figurativno ans Tageslicht bringen
priti na dan zum Vorschein kommen, hervorkommen
(izkazati se) sich herausstellen
figurativno nenadoma priti (spet) na dan aus der Versenkung auftauchen
priti na dan z herausrücken mit
priti z besedo na dan mit der Sprache herauskommen/herausrücken
ne priti z besedo na dan nicht herauskommen wollen mit
privreti na dan voda: hervorquellen
spraviti na dan an den Tag bringen, ans Tageslicht bringen, ans Licht bringen
na … dni: -täglich (deset/vsakih deset zehntäglich, pet/vsakih pet fünftäglich, štirinajst vierzehntäglich)
na vsakih leto/mesec/teden dni jährlich/monatlich/wöchentlich

ob … dnevu čestitati ipd.: zum … Tag

pred dnevi vor Tagen
pred petimi/tremi … dnevi vor fünf/drei … Tagen

pri dnevu bei Tageslicht
iskati z lučjo pri belem dnevu mit der Laterne suchen

sredi belega dne am [hellichten] helllichten Tag

(tja) v tri dni in die blaue Gegend hinein
v:
v enem dnevu opravljeno delo die Tagesarbeit/Tagesleistung
v nekaj dneh in ein paar Tagen
v osmih dneh in acht Tagen

z dnem (ob zori) mit dem Tagesanbruch
za:
(še) za dne (noch) bei Tageslicht
za en/kakšen dan für einen Tag/tagweise
| ➞ → delavnik, ➞ → delovni dan, ➞ → obletnica, ➞ → oskrbni dan, ➞ → sodni dan, ➞ → tjavdan/tjavendan

dán day; (dnevna svetloba, luč) daylight, daytime; (svetloba) light

dober dán! (zjutraj) good morning!, (popoldne) good afternoon!, (splošno) how do you do!, pogovorno hallo!, hullo!, ZDA hello, (pri poslovitvi) good day!, pogovorno see you!, be seeing you!; see you later!
deloven dán working day, weekday
črn dán figurativno a black day, a dark day, an unfortunate day
materinski dán Mother's Day
novoletni dán New Year's Day
beli dán broad daylight
plačilni dán payday
postni dán fast day
prazničen dán holiday
pasji dnevi dog days pl
prosti dán day off, (brez pouka) day off school
rojstni dán birthday
srečen dán a red-letter day
sodni dán the Last Day, Judgment Day, Day of Judgment, Doomsday
davni dnevi bygone days, arhaično day of yore
spominski dán Remembrance Day (11. november)
z dne 3. maja dated May 3rd
čez dán (podnevi) in the daytime; during the day, by daylight, by day
dán za dnem day by day
drugi (naslednji) dán next day, the day after
do današnjega dne to the preent day
od dneva do dneva from day to day
čez nekaj dni in a day or two
enega teh dni, te dni enkrat one of these days
dvakrat na dán twice a day
pri belem dnevu in broad daylight
lepega dne one fine day
oni dán (zadnjič) the other day
še oni dán only the other day
še isti dán that very day
od tega dne dalje from this day forth
par dni a couple of days
ta ali oni dán one day or another
svoj živi dán in all my born days, in my lifetime
nekega dne one day, (za prihodnost) some day
pred tremi dnevi three days ago
dán poprej the day before, the day beforehand
teden dni (7 dni) a week
danes teden dni this day week, (pred tednom dni) a week ago
14 dni (2 tedna) a fortnight, two weeks
čez 14 dni in a fortnight
vsak dán every day, daily
vsak drugi dán every other (ali second) day
vsakih pet dni every five days
ves dán all day long, for the whole of the day
ves ljubi božji dán the livelong day
za nekaj dni for a few days
prejšnji dán the previous (ali preceding) day
ki traja ves dán daylong
na dán z besedo! speak out!, out with it!
to je jasno kot beli dán it's as clear as daylight, it's as plain as a pikestaff
biti različen kot noč in dán to be as different as chalk and cheese
béli dán je it is broad daylight
dobiti prost dán to be allowed a day off
ni še vseh dni konec we have not seen the last of it yet
prinesti, spraviti na dán to bring to light
prinesti stvar na dán to broach a matter
sedaj prihaja na dán it now transpires
priti na dán to come to light, to transpire, to leak out, to become known, ZDA to develop
prinesti na dán svoje težave to air one's troubles
ko napoči dán at daybreak, at dawn
za vsakega pride njegov dán every dog has his day
sanja se ti pri belem dnevu you're day-dreaming
svoj živi dán nisem videl... I have never seen in all my born days (ali in my lifetime)...
dnevi so mu šteti his days are numbered
zagledati dán (luč sveta) to be born, to come to light, to come out
določiti dán to fix a day
voščiti dober dán to bid someone good day, zastarelo to give someone the time of day
bil je 2 dni prepozen he was two days late
delati noč in dán to work day and night
ne hvali dneva pred nočjo do not praise the day before it is over; laugh before breakfast and you'll cry before supper

danger [dɑ̃že] masculin nevarnost

danger d'accident nevarnost nesreče, nezgode
danger aérien nevarnost letalskega napada
danger d'incendie nevarnost požara
danger de mort smrtna nevarnost
signal masculin de danger svarilni signal
hors de danger izven nevarnosti
courir le danger biti v nevarnosti
(être) en danger (biti) v nevarnosti
mettre en danger spraviti v nevarnost
minimiser un danger omalovaževati nevarnost
il n'y a pas de danger ni se bati
quel danger y a-t-il? kaj je pri tem nevarnega?

dar* dati, podariti; posvetiti; izročiti, podeliti, donašati; prirediti; povzročiti; biti; voditi (pot); dati slutiti, pomemben biti

dar aviso (para desalojar el piso) odpovedati (stanovanje)
dar un banquete dati (prirediti) banket
dar batalla spustiti se v bitko, bojevati se
dar celos a alg. ljubosumnost v kom zbuditi
dar compasión sočutje zbuditi
dar conocimiento de a. obvestiti, sporočiti o
dar crédito verjeti
dar a crédito na kredit dati
dar los días dober dan voščiti, pozdraviti
dar diente con diente šklepetati z zobmi
dar el golpe napraviti odločilni korak
dar hora določiti uro (za sestanek)
dar la hora bíti ure
dar importancia pripisovati važnost; za važno imeti
dar lástima sočutje zbuditi
dar miedo prestrašiti
dar muestras de pokazati; izkazati se (kot); dokazati
dar una paliza pretepsti
dar un paseo na sprehod iti
dar los primeros pasos prve korake napraviti
dar permiso dovoliti
dar el pésame izraziti svoje sožalje
dar pie dati povod; privesti
dar prisa a alg. siliti v koga
darsela a uno con queso komu jo (grdó) zagosti
dar risa v smeh spraviti
dar el sí reči da, privoliti
dar valor (a) dati (na kaj), paziti na
dar vueltas vrteti se; sem in tja hoditi
no hay que darle vueltas je že tako; stvar se ne da spremeniti
dar una vuelta iti na sprehod
darsela a uno opehariti koga, prekaniti, oslepariti
no dar una ničesar ne napraviti, popolnoma nesposoben biti
¡dale (que dale)!; ¡dale que le da(rá)s!; ¡dale bola! to je že nevzdržno! vedno ista pesem!
darlas de inocente nedolžnega se napraviti
ahí me las den todas kaj se vse to mene tiče?
donde las dan, las toman kakor ti meni, tako jaz tebi
¡qué más da! to je vseeno! nič za to!
dar que decir (hablar) dati povod za govorice, veliko pozornost zbuditi
dar que hacer (a) komu nevšečnosti povzročiti
dar abajo strmoglaviti, pasti
las tres están al dar točno tri je ura
dar bien (mal) srečo (smolo) imeti v igri
a mal dar v najslabšem primeru
de donde diere na slepo
dar un abrazo objeti
dar cabezadas kinkati (v spanju)
dar caza a preganjati, zasledovati koga
dar cuerda al reloj naviti uro
dar culpa (a) obdolžiti
dar la enhorabuena, dar de parabien (a) komu čestitati
dar fin končati
dar gracias zahvaliti se
dar guerra (a) vojskovati se (z)
dar gusto ugajati, všeč biti
dar horror, dar miedo, dar susto (a) prestrašiti
me da lástima pomilujem (obžalujem) ga, žal mi ga je
dar muerte usmrtiti, ubiti
dar palmadas ploskati
dar parte sporočiti, naznaniti
dar un portazo zaloputniti z vrati
dar rabia raztogotiti
dar saltos poskakovati
dar suspiros zdihovati
dar (un) traspiés opoteči se; spotakniti se
dar voces vpiti
dar media vuelta obrniti se
dar una zambullida potopiti se
dar al caballo spodbosti konja
dar a conocer objaviti, naznaniti
dar a entender dati razumeti, namigniti
dar a fiado posoditi
dar a luz roditi; na svetlo dati
dar de barniz lakirati, prevleči s firnežem, prepleskati
dar de baja odpustiti (npr. iz bolnice); odpovedati (časopis)
dar de bofetanes oklofutati
dar de puñetazas s pestmi bíti
dar en el blanco zadeti cilj
dar en blando na nobeno oviro ne naleteti
dar en la celada v zasedo pasti
dar en un error pasti v zmoto
dar en lo vivo v živo zadeti
el sol me da en la cara sonce mi sije v obraz
dar entre los ladrones pasti v roke razbojnikov
darse vdati se, predati se; posvetiti se; izdajati se za; rasti, uspevati
darse mucho aire prevzetovati
darse buena vida privoščiti si lepo življenje
darse un hartazgo pošteno (do sitega) se najesti
darse maña (po)truditi se
darse prisa (po)hiteti
no darse por ofendido ne se kazati razžaljenega
se dan casos so primeri, da; dogaja se, da
¡tanto se me da! to mi je vseeno!
¿qué se da? kaj se predvaja (daje, igra)?
¡date! vdaj se!
darse por vencido priznati se za premaganega; uvideti svojo napako

dati¹ (dam) dajati

1. geben (tudi : ➞ → intervju, košarico, napitnino, na pot, na zapisnik, pes glas, priložnost, zeleno luč …); -geben (dol hinuntergeben/heruntergeben, gor hinaufgeben, naprej/komu drugemu weitergeben, nazaj zurückgeben, naknadno nachgeben, proč weggeben, skupaj zusammengeben, vnaprej vorgeben; zraven dazugeben)
dati od sebe von sich geben (tudi figurativno)
matematika rezultat: ergeben
dati roko die Hand geben/reichen

2. kot dar: stiften, spenden

3. zdravila: verabreichen, verabfolgen, darreichen

4. licenco, dovoljenje, nalog: erteilen; nagrado, štipendijo: vergeben

5. (obroditi) pridelek, rezultat: bringen; (prinesti) dobiček: abwerfen, zajetno vsoto: erbringen

6. (deti/spraviti) -tun (gor hinauftun, noter hineintun, stran wegtun/forttun, ven hinaustun/heraustun); (podržati) halten (zraven danebenhalten); (postaviti) stellen (na razpolago zur Verfügung stellen, na hladno kühlstellen/[kaltstellen] kalt stellen, figurativno ➞ → hladno, na toplo warmstellen); (položiti) legen (na legen auf/auflegen, nazaj zurücklegen … ➞ → karte na mizo, roko v ogenj, čez kolena)
dati na vrvico/verigo an die Leine/Kette legen
(vtakniti) stecken
dati v stecken in
dati v žep v svoj: einstecken, komu drugemu zustecken
|
dati brco (jemandem) einen Fußtritt versetzen

7. se prevaja z glagolom
dati dopust beurlauben
dati injekcijo einspritzen
dati kontro kontrieren
dati napotke unterweisen
dati navodila anweisen
dati potrdilo za (etwas) bescheinigen
dati pravico do berechtigen (zu)
dati priznanje würdigen

8.
dati v/na bolniško, dati v bolniški stalež krankschreiben

9.
dati na koga/kaj (ceniti) halten auf (veliko große Stücke/viel, ne veliko nicht viel, malo wenig, nič ne nichts)

10.
daj/ dajva/dajmo [laß] lass uns/[laßt] lasst uns (z nedoločnikom : dajva kupiti [laß] lass uns kaufen; z velelnikom : dajmo, zberimo denar [laßt] lasst uns Geld sammeln; z da stavkom : daj, da bova/ ostaneva prijatelja [laß] lass uns Freunde sein/bleiben)
|
beseda je dala besedo ein Wort gab das andere
| ➞ → Bog, ➞ → bog, ➞ → dušek, ➞ → gol, ➞ → hladno, ➞ → kar se da/karseda, ➞ → karte, ➞ → koleno, ➞ → lekcija, ➞ → mir, ➞ → napitnina, ➞ → napotek, ➞ → navodilo, ➞ → pečat, ➞ → pobuda, ➞ → pot, ➞ → prav, ➞ → prednost, ➞ → priložnost, ➞ → roka, ➞ → stran, ➞ → šah, ➞ → vajeti, ➞ → zelena luč, ➞ → znak za alarm …

dati² (dam) z nedoločnikom

1. (naročiti, naložiti) lassen (narediti machen lassen, ostriči schneiden lassen, oprati waschen lassen, poklicati policijo die Polizei holen lassen, pozdraviti grüßen lassen, sešiti nähen lassen, ukrojiti zuschneiden lassen, zgraditi bauen lassen)

2. (storiti, da; pustiti) lassen (učinkovati na einwirken lassen auf)
figurativno dati čutiti zu erkennen geben, fühlen lassen
figurativno dati čutiti svojo moč seine Macht spüren lassen

3.
dati komu misliti (jemanden) nachdenklich stimmen

4.
dati se/si z nedoločnikom: sich … lassen (se operirati sich operieren lassen, si operirati roko sich die Hand operieren lassen; se pregovoriti sich überreden lassen)
ne dati se z nedoločnikom: sich nicht … lassen
ne dati se motiti sich nicht stören lassen, figurativno sich nicht beirren lassen
figurativno ne dati se spraviti na kolena/ne dati se sich nicht unterkriegen lassen

déconsidération [-kɔ̃siderasjɔ̃] féminin prezir(anje); slab sloves ali glas

tomber dans la déconsidération izgubiti ugled, dobro ime, na slab glas priti, diskreditirati se
jeter la déconsidération sur quelqu'un diskretirati koga, spraviti ga ob ugled, ob dober glas