Franja

Nerō -ōnis, m (sab. beseda: inter cognomina autem (sc. gens Claudia) et Neronis assumpsit, quo significatur lingua Sabina fortis ac strenuus Suet.; prim. Neriō, osk. ner mož, nerum = virorum, umbr. acc. pl. nerf = proceres, principes, skr. nar- mož, človek, gr. ἀνήρ mož) Néron, priimek Klavdijevega rodu. Poseb. znani so:

1. C. Claudius Nero Gaj Klavdij Neron, ki je kot konz. l. 207 premagal Hazdrubala pri Seni: L., Suet.

2. Tib. Claudius Nero Tiberij Klavdij Neron je služil pod Cezarjem v aleksandrijski vojni in bil v peruzijski vojni Antonijev pristaš; ko so triumviri sklenili dogovor, je prepustil Oktavijanu svojo soprogo Livijo, s katero je imel dva sinova, ki jih H. imenuje Nerones): Tiberija Nerona (poznejšega cesarja Tiberija) in Druza Nerona (očeta cesarja Klavdija): Auct. b. Alx., Suet.

3. Tib. Claudius Nero Tiberij Klavdij Neron, drugi rim. cesar (14—37 po Kr.), krajše imenovan Tiberius Tiberij: H., Vell., T., Suet.

4. Cn. Domitius A(h)enobarbus Gnej Domicij A(h)enobarb (Rdečebradec), sin Gneja Domicija A(h)enobarba in Agripine, roj. 15. 12. 37 po Kr., posinovljenec cesarja Klavdija, zato imenovan Tib. Claudius Nero, krajše Nero Neron, peti rim. cesar (54—68 po Kr.): Plin., T., Suet. Razvpit je bil predvsem zaradi svoje krutosti; od tod tudi vzdevek Calvus Nero za nič manj okrutnega cesarja Domicijana: Iuv., Aus. — Od tod adj. Nerōnēus 3 (z gr. končnico) Néronov (= cesarja Nerona): mensis T., Suet., certamen Suet. (= Nerōnia, gl. spodaj), unda Stat. Nerōniānus 3 Néronov: dictum (sc. konzula Nerona) Ci., piscina Cass. Subst. Nerōnia -ōrum, n (sc. sollemnia) nerónije, Neronove slovesne igre, ki jih je cesar Neron ustanovil sebi na čast; obhajali so jih vsako peto leto s tekmovalnimi boji, kjer so se tekmeci merili v dirkah, glasbi idr.: Suet.

neslíšen imperceptible (al oído); silencioso

neslišno sin hacer ruido

nespámeten irrazonable; insensato; absurdo; imprudente

nespametno govoriti hablar sin sentido; disparatar, fam desbarrar

Nestor -oris, acc. -orem in -ora, m (Νέστωρ, toda v lat. Nestoōr po odvisnih sklonih) Néstor, kralj v Pilosu (Pylos), Nelejev sin, eden izmed grških junakov pred Trojo; slovel je po svoji preudarnosti in govorniških sposobnostih in živel tri cele človeške rodove: Tib., Pr. idr., Ulixem et Nestorem accepimus et fuisse et habitos esse sapientīs Ci., Pylius Nestor O., senex ter aevo functus H., facundus senex O.; acc. pl. Nestoras Varr.; preg.: Nestoris aetas ali anni Mart. Nestorjeva leta = visoka starost; prim.: vivat vel Nestora totum Iuv. tri človeške rodove. — Od tod adj. Nestoreus 3 (Νεστόρεος) Néstorjev, néstorski: Pylos Sen. tr., senecta Mart., Stat.

nevárnost peligro m ; peligrosidad f ; (kake bolezni) gravedad f

brez nevarnosti sin peligro
v primeru nevarnosti en caso de peligro
v smrtni nevarnosti en peligro de muerte
nevarnost požara peligro de incendio
biti v nevarnosti, da ... correr (el) peligro de que (subj)...
biti v nevarnosti estar en peligro
kljubovati nevarnosti afrontar un peligro
izpostavljati se nevarnosti exponerse a un peligro
odvrniti, preprečiti nevarnost conjurar un peligro
biti zunaj nevarnosti estar fuera de peligro
v nevarnost spraviti poner en peligro

nevedé nevédoma unwittingly, unknowingly, ignorantly

nevedé, nevédoma napravljena napaka an unwitting mistake
nevedé, nevédoma storjen greh a sin committed in ignorance

nezavesten pridevnik
1. (v nezavesti) ▸ eszméletlen, ájult, eszméletét vesztettČe je pomoč dovolj hitra, je treba nezavestnega ponesrečenca prenesti na svež zrak in vzpodbujati dihanje. ▸ Ha a segítség elég gyors, az eszméletlen sérültet friss levegőre kell vinni és segíteni kell a légzést.
Metoda je primerna za nezavestnega ponesrečenca, ki ne diha in nima pulza. ▸ Ez a módszer eszméletlen, pulzus nélküli, nem lélegző sérült esetében alkalmazható.Pri nezavestnem poškodovancu je treba preveriti dihanje in srčni utrip; v primeru zastoja srca ali prenehanja dihanja lahko rešimo življenje le z znanjem tehnike oživljanja. ▸ A balesetet szenvedett eszméletlen személynél meg kell vizsgálni, hogy lélegzik-e, van-e szívverése; szívmegállás esetén vagy ha leállt a légzése, csak az újraélesztési technika ismeretében tudjuk megmenteni az életét.V stabilni bočni položaj namestimo nezavestnega bolnika, ki normalno diha in nima poškodovane hrbtenice. ▸ Az eszméletlen beteget, aki normálisan lélegzik és nem sérült a gerince, stabil oldalfekvésbe helyezzük.Hudo ranjeno in nezavestno žensko je malo kasneje našel sin, ki je takoj poklical reševalce in policiste. ▸ A súlyosan sérült és eszméletlen nőre nem sokkal később a fia talált rá, aki azonnal hívta a mentőket és a rendőrséget.Nekega dne, tik po zajtrku, se je zgrudila nezavestna. ▸ Egy nap, közvetlenül reggeli után ájultan esett össze.
2. (nezaveden; nenameren) ▸ tudattalan, öntudatlan, nem tudatos
Danes velja, da je približno 75 % zdravja odvisnih od našega zavestnega ali nezavestnega ravnanja. ▸ Napjainkban a becslések szerint az egészségünk mintegy 75 százaléka a tudatos vagy tudattalan viselkedésünktől függ.

ni in ne, niti; ali

ni tú siquiera niti ti ne
sin más ni más nenadoma, naenkrat
sin miedo ni vergüenza brez strahu ali sramu
¡ni soñarlo¡ ¡ni por pienso! še v sanjah ne!
¡ni que fuera un loco! bi moral biti nor!
¿para qué quieres ni dinero ni libros¿ čemu hočeš denar ali knjige?

Nīcānor -ōris, m (Νικάνωρ) Nikánor

1. Parmenionov sin, poveljnik Aleksandra Velikega: Cu.

2. iz Stagire, admiral Aleksandra Velikega, pozneje Kasandrov podpoveljnik: Cu., N.

3. grški slovničar iz Kirene za časa cesarja Hadrijana: Suet.

4. grški slikar: Plin.

Nīcomachus -ī, m (Νικόμαχος) Nikómah

1. gr. slikar: Ci., Plin.

2. Aristotelov sin, gr. filozof: Ci.

3. gr. glasbenik: Plin.

nìč nada; ninguna cosa

nič več nada más
prav nič, absolutno nič nada en absoluto, absolutamente nada
nič manj kot nada menos que
nič drugega ninguna otra cosa
nič takega, nič podobnega nada de eso, nada parecido
meni nič tebi nič sin previo aviso; sin más ni más; sin preámbulos; como quien no dice nada
vse ali nič o todo, o nada
nič novega nada (de) nuevo
ne vem nič no sé nada
za prazen nič por una insignificancia; por nada
vzkipeti za prazen nič irritarse por nada
toliko kot nič poco menos que nada; casi nada
kot da se ni nič zgodilo como si no hubiera pasado nada
s tem nimam nič opraviti no tengo nada que ver con eso
mnogo hrupa za nič mucho ruido para nada, fam es más el ruido que las nueces
tu se ne da nič napraviti nada puede remediarse; no puede hacerse nada
za nič na svetu por nada del mundo
iz tega ne bo nič de eso resultará nada
iz nič ni nič de donde nada hay, nada se puede sacar
nič prida que no sirve para nada
v nič devati desacreditar, desprestigiar
tekma se je končala z rezultatom 0 : 0 empataron a cero tantos; 0 : 0 empatados a cero; 0 : 2 dos (tantos) a cero

nikotín nicotina f

brez nikotina sin nicotina; desnicotinizado
zastrupljenje z nikotinom intoxicación f por la nicotina

Ninos (Ninus) -ī, f (Νίνος) Nínos

1. prastaro glavno mesto Asirije, vzhodno od reke Tigris nasproti Mosula, pri poznejših piscih imenovano (po hebr. Niniveh) Nōnivē ali Ninevē, porušeno l. 606 (gl. tudi Nōnivē): Lucan., Plin., T. Heros eponymos mesta Ninus -ī, m (Νίνος) Nínos, Belov sin, ki je (po stari bajki) s svojo soprogo Semiramido ustanovil mesto Ninos (Ninive): O., Cu., Iust., Aug.

2. Ninus -ī, f Nínos, drugo ime frigijskega mesta Hierapolis (Hierapola, Hierapolis): Amm.

Ninya -ae, m: Iust., ali Ninyās -ae, acc. -ān, m: Aug. (Νινύας) Nínias, sin Nina in Semiramide.

Nioba -ae, f: Ci, Hyg., Petr., Sen. ph., ali Niobē -ēs, f: O., Pr., Hier. (Νιόβη) Níoba

1. Tantalova in Dionina hči, soproga kralja Amfiona; ker se je pregrešila zoper Latono, je izgubila vse svoje otroke (7 sinov in 7 hčera) in okamenela (prim. O. Metam. 6, 148 in nasl.). Od tod adj. Niobēus 3 Níobin: proles H.; metron. Niobidēs -ae, m Niobíd, Niobin sin: Hyg.

2. Nioba -ae, f Níoba, hči argivskega kralja Foroneja: Hyg.

Nīre͡us -eos ali -eī, acc. -ea, redko -eum, m (Νιρεύς, ὃς κάλλιστος ἀνὴρ ὑπὸ Ἴλιον ἦλϑεν Hom.) Niréj, Haropov in Aglajin sin, za Ahilom najlepši med Grki pred Trojo: H., O., Pr., Hyg.

Nīsus² -ī, m (Νῖσος) Nísos

1. Pandionov sin, kralj v Megari; hči Skila (Scylla) mu je odstrigla škrlatne lase in jih dala njegovemu sovražniku, svojemu ljubimcu, Minosu; nato je bil Nisos spremenjen v jezersko postojno (po drugih v skobca), Skila pa v neko drugo ujedo (ciris): V., O. Od tod adj.
a) Nīsaeus 3 (Νισαῖος) Nísov, iz Nísovega rodu: Nisaei canes O., filia purpureos Niso furata capillos pube premit rabidos ingenibusque canes O. (prim. opombo spodaj).
b) Nīsēius 3 (Νισηίος) Nísov: Ps.-V. (Ciris), virgo Niseia (= Nisova hči Skila) O.
c) Nisias -adis, f (Νισιάς) Nísova, nísovska, pesn. mégarska: Nisiades matres Nisiadesque nurus O.; patron. Niseis -eidis, f (Νισηίς) Niséida, Nisova hči Skila (a včasih zamenjevana s Forkisovo hčerjo Skilo): praeterita cautus Niseide navita gaudet O.

2. Trojanec, Hifarkov sin, Enejev tovariš in Evrialov prijatelj: V. (Aen. V, 294 in nasl.).

Opomba: O. in tudi drugi pesniki pogosto zamenjujejo Nisovo hčer Skilo z istoimen(sk)o Forkisovo hčerjo (gl. Scylla).

no moški spol

dar el no ne reči, zanikati
sí por sí, no por no tako ali tako, na vsak način
sin faltar un sí, ni un no ne da bi bila izpuščena najmanjša okoliščina

nóč noche f

lahko noč! ¡buenas noches!
čez noč durante la noche
(kar) čez noč (= kmalu in nenadoma) de la noche a la mañana
sredi noči en plena noche
noč je es de noche
noč se dela anochece; comienza a anochecer; está anocheciendo
prebedeti noč pasar la noche en vela
noč in dan día y noche
noč brez spanja noche sin dormir, noche en vela, fam noche toledana
vso noč ne moči spati no poder dormir en toda la noche
vso noč ne zatisniti očesa fam no pegar los ojos en toda la noche
biti vso noč pokonci (na nogah) pasar la noche en pie (ali sin acostarse)
prebiti noč v ... pernoctar (ali pasar la noche) en...
ob nastopu noči a la entrada de la noche, al cerrar la noche
želeti komu prijetno noč desear a alg (que pase) una buena noche
prejšnja noč la noche de la víspera
mesečna noč noche de luna
šentjernejska noč noche de San Bartolomé
silvestrska noč noche f vieja
božična (sveta) noč (rel) Nochebuena f
velika noč (rel) Pascua f (florida ali de Resurrección)

nogavíca

kratka nogavica calcetín m
dolga nogavica media f
brezšivna nogavica media sin costura
pletene nogavice medias f pl de punto
nogavica dokolenka media corta (ali de deportes)
hlačne nogavice medias f pl pantalón
svilena (najlonska) nogavica media de seda (de nylon ali de nilón)