Franja

paveō -ēre, pāvī (prim. gr. πτοιέω (πτοέω) bojim se, πτοία (πτόα) strah, bojazen) od strahu (vz)trepetati, zatrepetati, bati se, plašiti se koga, česa, v strahu biti zaradi koga, česa, pred kom, čim, v skrbeh biti zaradi koga, česa, tesno biti komu pri srcu; z abl. causae: mentes speque metuque pavent O., p. novitate O., admiratione L.; z gr. acc.: pavet agna lupos H., p. vana miracula L., omnia S., casum T., nec pedibus tantum pavendas serpentes Plin. iun. ni se treba samo nogam bati kač; z ad in acc.: p. ad omnia L., ad singulos nuntio L., ad necopinatum tumultum L.; z dat. (= za koga): Pl., Ter., Aur., sibi pavens T. v skrbeh zase; z inf.: pavetque laedere umbras O., nec illae numerare aut exigere plagas pavent T., nec pavet hic populus pro libertate subire Lucan.; z ne in cj.: id paves, ne ducas tu illam Ter., paventibus cunctis, ne eadem quae sub Gallieno fuerant provenirent Vop.; adj. pt. pr. pavēns -entis od strahu drhteč, trepetajoč, tesnobnih občutkov, v strahu, (pre)plašen, boječ: S. idr.; pl. paventes Plin. iun. strašljivci, bojazljivci, boječneži (naspr. securi).

pavescō -ere, pāvī (incoh. k pavēre) prestrašiti se, (pre)plašiti se, (z)bati se, tesno biti (postati) komu pri srcu: velut pavescentes et deprecantes Q.; z abl. causae: omni strepitu L.; z gr. acc. (česa, zaradi česa, pred čim): bellum T., indicium magistratuum T., inania legionum nomina non pavescere T., manes umbrasque Sil.; pass.: quoniam bene generaliter pecuniosus pavescitur Cass.; z ad in acc.: ad tactum Col., ad caeli fragorem Sen. ph.

pavitō -āre -āvī (frequ. k pavēre) od strahu (zelo) trepetati, bati se, plašiti se koga, česa, v strahu biti zaradi koga, česa, pred kom, čim, v skrbeh biti zaradi koga, česa, tesno biti komu pri srcu: Petr., Sil., Macr., Amm. prosequitur pavitans et ficto pectore fatur V., vix adeo adgnovit pavitantem ac dira tegentem supplicia V., pueri in tenebris pavitant finguntque futura Lucr. pavitante gressu sequere pallentes vias Sen. tr., quam simul effusis pavitantem fletibus heros flagrantesque genas vidit Val. Fl., tum vero adspiceres pavitantem et condere semet nitentem sociis iuvenem Sil., quam restare viro labem, qui accedere portis audeat ac dirum veniat pavitantibus omen! Sil.; occ. tresti se zaradi mrzlice (vročice) = imeti mrzlico (vročico), bolehati za mrzlico (vročico), biti mrzličen (vročičen): uxorem Philumenam pavitare nescio quid dixerunt: id si forte est nescio Ter., pavitantes palpebrae Cael.

Pedum¹ -ī, n Pédum, mesto v Laciju, 2 milji vzhodno od Rima (zdaj domnevno Gallicano): L. — Od tod adj. Pedānus 3 péd(um)ski, pedánski: regio H.; subst.

1. Pedānum -ī, n Pedánum, podeželsko posestvo pri mestu Pedum: Ci. ep.

2. Pedānī -ōrum, m Pedáni, preb. Peduma: L., Plin.

pèhārnīk m zgod. na hrvaških plemiških dvorih točaj, peharnik; pri hrvaških kraljih comes pecharnicus

pelerina ženski spol pelerina; ogrinjač; ovratnik pri plašču

Pellēnē -ēs, f (Πελλήνη) Peléna, mesto v notranjosti Ahaje: L. — Od tod

1. subst. Pellēnaeī -ōrum, m Pelenájci, Pelénci, preb. Pelene: Plin.

2. adj. Pellēnēnsis -e pelénski, iz Peléne, pri Peléni: ager, Timocrates L.; subst. Pellēnēnsēs -ium, m = Pellēnaeī.

pénates [penat] masculin pluriel

1. domači, hišni bogovi pri starih Rimljanih

2. dom, bivališče

regagner ses pénates vrniti se domov

pendžèruša ž
1. dekle, ki rado poseda pri oknu in koketira s fanti
2. zool. velika sinica

pêne [pɛn] masculin zapah pri kijučavnici

pennywise [péniwaiz] pridevnik
varčen pri malenkostih, skopuški

pennywise and pound foolish varčen pri malenkostih, a razsipen pri velikih stvareh

pensionnaire [-sjɔnɛr] masculin, féminin upokojenec, -nka; gost, -tja v penzionu; učenec v internatu; oseba, ki je na hrani in stanovanju pri kaki družini

pèpelīšte s pepelišče pri ognjišču, kamor pada pepel: pokupiti pepeo iz -a; prpati rukama malko po -u brskati po pepelišču

peptone [péptoun] samostalnik
fiziologija snov, ki nastane pri razkrajanju beljakovine pri prebavi, pepton

perbacco inter. pri moji veri, pri moji duši

perdiana inter. pri moji duši

perfungor -fungī -functus sum (per in fungī) večinoma v pf. ali v pt. pf

1. dobro, prav opraviti (opravljati): opere, munere, militiā, rebus amplissimis Ci., senex honoribus perfunctus Ci.; occ. uži(va)ti: epulis O., omnibus bonis Sulpicius in Ci. ep.

2. prebi(ja)ti, presta(ja)ti, (pre)trpeti: periculis, bello Ci., laboribus Ci. ep., N., curā L., imperio brevi T., fato L., Gell. ali vitā perfunctus Lucr., perfunctus faber Varr.; z acc.: timorem satis inanem perfuncti Ap., omnia perfunctus vitai (= vitae) praemia Lucr.; zevg.: multa pro aliquo perpessus atque perfunctus Ci. ep.; abs.: perfunctus sum prestar sem Ci., a tudi: opravil sem, na (pri) koncu sem, pri kraju sem: se perfunctos esse arbitrantur Ci.; pt. pf. s pass. pomenom: memoria perfuncti periculi Ci. na prestano nevarnost, vitā perfunctā Suet., post perfuncta opera Aug.

perilla ženski spol okras v obliki hruške; glavič pri sedlu; kozja bradica

de perilla(s) pripraven; famozen

permanence [-manɑ̃s] féminin trajanje, trajnost; stalnost; dežurna služba; prostor, lokal, kjer deluje dežurna služba; učilnica, v kateri delajo učenci pod nadzorstvom, kadar niso pri pouku

en permanence stalno, trajno, neprekinjeno, permanentno
permanence d'un commissariat de police dežurna soba policijskega komisariata
permanence médicale zdravniška dežurna služba
officier masculin de permanence službeni, dežurni častnik
service masculin de permanence dežurna služba
être de permanence opravljati dežurno službo, dežurati, biti dežurni
siéger en permanence neprekinjeno sedati

per-maneō -ere -mānsī -mānsum (per in manēre)

1. osta(ja)ti, vztrajati: Auct. b. Afr. idr., Seleucus, in orā maritimā permanens, aliis terrori erat aliis praesidio L., in eo loco p., eodem loco p., in disciplinā p., in armis p. C., in acie p. Hirt., quae mecum seros permansit in annos O., diutissime impuberes permanserunt C. neoženjeni, neporočeni.

2. osta(ja)ti, (ob)držati se, vzdržati, ohraniti (ohranjati) se, trajati, obsta(ja)ti: Ter., O. idr., igitur amicitia Masinissae bona atque honesta nobis permansit S., et Athenis iam ab illo primo rege Cecrope, ut aiunt, permansit hoc ius terra humandi Ci., Persae etiam cerā circumlitos condunt, ut quam maxime permaneant diuturna corpora Ci., cuius (sc. populi Romani) usque ad nostram memoriam nomen invictum in navalibus pugnis permanserit Ci., caro illa insolubilis et permanens in aeternum Lact.

3. osta(ja)ti, vztrajati pri čem, v čem, držati se česa, ne odstopiti (odstopati) od česa: in proposito susceptoque consilio Ci., in suā pristinā sententiā Ci., in officio C., in fide L.; z gen.: si una indepravata virtus est et sola permanet tenoris sui Sen. ph.