Franja

pàspālj -álja m (gr. paspále)
1. paliska, mokast prah, ki nastaja pri mletju in se razkadi po mlinu: kao svi vodeničari tako su i ovi bili brašnjavi, paspalj im se uhvatio za brkove
2. pazderje: paspalj ili ostaci pri grebenanju lana ili konoplje

pass³ [pa:s]

1. prehodni glagol
iti mimo (naprej, čez, skozi, preko); peljati mimo, prehiteti (npr. avto)
figurativno izpustiti, preskočiti, ne zmeniti se za kaj; narediti izpit; prekoračiti, preseči, presegati (it passes my comprehension tega ne razumem, presega moj razum)
ekonomija ne plačati (dividend); speljati skozi (žico), pogladiti (z roko); pasirati, pretlačiti (skozi sito); prebiti (čas), preživljati; podati (npr. sladkor), razpečavati (ponarejen denar)
šport podati (žogo)
pravno prenesti (premoženje na koga), izreči sodbo (on komu)
naložiti kazen; sprejeti (predlog), izglasovati (zakon); predati (npr. predsedstvo to komu)
priznati veljavnost, privoliti, potrditi, dopustiti; povedati (svoje mnenje on, upon o)
pripomniti, narediti (komu kompliment)
medicina izrezati (ledvične kamne), izprazniti (črevesa, mehur)

2. neprehodni glagol
iti, hoditi (along naprej, by mimo, over čez)
iti ven (out)
voziti se, potovati, prepotovati, priti, jahati; miniti, minevati (čas, bolečina); preminiti, umreti; priti v druge roke, pripasti (to komu)
preiti (iz trdega v tekoče stanje; from ... to)
zgoditi se, pripetiti se; krožiti, iti iz rok v roke; sloveti (for, as za, kot)
veljati za (material that passed for silk)
priti skozi, izdelati (izpit); preiti, izginiti, končati se
parlament biti sprejet (zakon), biti izglasovan, biti potrjen
pravno biti izrečen (sodba); preskočiti igro pri kvartanju, ne igrati

ekonomija to pass an account sprejeti obračun
to pass to s.o.'s account pripisati komu kaj
ameriško, sleng to pass the buck (ali baby) izogniti se odgovornosti; naprtiti odgovornost (to komu), zvaliti krivdo na koga
to bring to pass povzročiti
to come to pass pripetiti se
to pass the customs priti skozi carino, ocariniti
to pass s.th. to s.o.'s credit šteti komu kaj v dobro
to pass one's eye over preleteti kaj z očmi
figurativno to pass the hat pobirati prispevke
to pass hence umreti
to pass judgment obsojati koga
let that pass ne bomo več govorili o tem
to pass muster zadovoljiti, biti zadovoljiv
to pass a remark napraviti neumestno pripombo
it just passed through my mind pravkar mi je šinilo v glavo
it has passed into a proverb prišlo je v pregovor
to pass out of sight izginiti izpred oči, izgubiti kaj izpred oči
to pass s.o. over poslati koga komu
to pass the time prebiti čas
to pass the time of the day izmenjati pozdrave s kom
to pass water izprazniti mehur, urinirati
to pass one's word dati besedo
it will pass dobro je, šlo bo

passimeter [pæsímitə] samostalnik
britanska angleščina avtomat za prodajo voznih kart
ameriško iz blagajne upravljana vrtljiva zapornica pri vhodu v podzemeljsko železnico

pȁstva ž
1. duhovna čreda, verniki: vladika je blagosiljao svoju -u
2. dušno pastirstvo: knjiga je bila namijenjena kao priručnik pri vršenju duhovne pastve

pȁtoka ž
1. patoka, pri kuhanju žganja zadnje, kar teče
2. kem. zmes višjih alkoholov, ki pri alkoholnem, vrenju nastajajo od kvasovih beljakovin

pátoka ž patoka, pri pečenju rakije posljednja (-sled-), slaba rakija, posljednje vino, pivo

Paukenfell, das, Musik opna pri pavki

paveō -ēre, pāvī (prim. gr. πτοιέω (πτοέω) bojim se, πτοία (πτόα) strah, bojazen) od strahu (vz)trepetati, zatrepetati, bati se, plašiti se koga, česa, v strahu biti zaradi koga, česa, pred kom, čim, v skrbeh biti zaradi koga, česa, tesno biti komu pri srcu; z abl. causae: mentes speque metuque pavent O., p. novitate O., admiratione L.; z gr. acc.: pavet agna lupos H., p. vana miracula L., omnia S., casum T., nec pedibus tantum pavendas serpentes Plin. iun. ni se treba samo nogam bati kač; z ad in acc.: p. ad omnia L., ad singulos nuntio L., ad necopinatum tumultum L.; z dat. (= za koga): Pl., Ter., Aur., sibi pavens T. v skrbeh zase; z inf.: pavetque laedere umbras O., nec illae numerare aut exigere plagas pavent T., nec pavet hic populus pro libertate subire Lucan.; z ne in cj.: id paves, ne ducas tu illam Ter., paventibus cunctis, ne eadem quae sub Gallieno fuerant provenirent Vop.; adj. pt. pr. pavēns -entis od strahu drhteč, trepetajoč, tesnobnih občutkov, v strahu, (pre)plašen, boječ: S. idr.; pl. paventes Plin. iun. strašljivci, bojazljivci, boječneži (naspr. securi).

pavescō -ere, pāvī (incoh. k pavēre) prestrašiti se, (pre)plašiti se, (z)bati se, tesno biti (postati) komu pri srcu: velut pavescentes et deprecantes Q.; z abl. causae: omni strepitu L.; z gr. acc. (česa, zaradi česa, pred čim): bellum T., indicium magistratuum T., inania legionum nomina non pavescere T., manes umbrasque Sil.; pass.: quoniam bene generaliter pecuniosus pavescitur Cass.; z ad in acc.: ad tactum Col., ad caeli fragorem Sen. ph.

pavitō -āre -āvī (frequ. k pavēre) od strahu (zelo) trepetati, bati se, plašiti se koga, česa, v strahu biti zaradi koga, česa, pred kom, čim, v skrbeh biti zaradi koga, česa, tesno biti komu pri srcu: Petr., Sil., Macr., Amm. prosequitur pavitans et ficto pectore fatur V., vix adeo adgnovit pavitantem ac dira tegentem supplicia V., pueri in tenebris pavitant finguntque futura Lucr. pavitante gressu sequere pallentes vias Sen. tr., quam simul effusis pavitantem fletibus heros flagrantesque genas vidit Val. Fl., tum vero adspiceres pavitantem et condere semet nitentem sociis iuvenem Sil., quam restare viro labem, qui accedere portis audeat ac dirum veniat pavitantibus omen! Sil.; occ. tresti se zaradi mrzlice (vročice) = imeti mrzlico (vročico), bolehati za mrzlico (vročico), biti mrzličen (vročičen): uxorem Philumenam pavitare nescio quid dixerunt: id si forte est nescio Ter., pavitantes palpebrae Cael.

Pedum¹ -ī, n Pédum, mesto v Laciju, 2 milji vzhodno od Rima (zdaj domnevno Gallicano): L. — Od tod adj. Pedānus 3 péd(um)ski, pedánski: regio H.; subst.

1. Pedānum -ī, n Pedánum, podeželsko posestvo pri mestu Pedum: Ci. ep.

2. Pedānī -ōrum, m Pedáni, preb. Peduma: L., Plin.

pèhārnīk m zgod. na hrvaških plemiških dvorih točaj, peharnik; pri hrvaških kraljih comes pecharnicus

pelerina ženski spol pelerina; ogrinjač; ovratnik pri plašču

Pellēnē -ēs, f (Πελλήνη) Peléna, mesto v notranjosti Ahaje: L. — Od tod

1. subst. Pellēnaeī -ōrum, m Pelenájci, Pelénci, preb. Pelene: Plin.

2. adj. Pellēnēnsis -e pelénski, iz Peléne, pri Peléni: ager, Timocrates L.; subst. Pellēnēnsēs -ium, m = Pellēnaeī.

pénates [penat] masculin pluriel

1. domači, hišni bogovi pri starih Rimljanih

2. dom, bivališče

regagner ses pénates vrniti se domov

pendžèruša ž
1. dekle, ki rado poseda pri oknu in koketira s fanti
2. zool. velika sinica

pêne [pɛn] masculin zapah pri kijučavnici

pennywise [péniwaiz] pridevnik
varčen pri malenkostih, skopuški

pennywise and pound foolish varčen pri malenkostih, a razsipen pri velikih stvareh

pensionnaire [-sjɔnɛr] masculin, féminin upokojenec, -nka; gost, -tja v penzionu; učenec v internatu; oseba, ki je na hrani in stanovanju pri kaki družini

pèpelīšte s pepelišče pri ognjišču, kamor pada pepel: pokupiti pepeo iz -a; prpati rukama malko po -u brskati po pepelišču