Franja

Cotys -tyis, acc. -tȳn in redk. -tym, voc. -ty, abl. -tye, m (Κότυς), redk. v lat. obl. Cotus -ī, m Kotis, Kot, ime traških knezov. Poseb.

1. Kot(is) I., traški kralj od l. 382 do 356, Ifikratov tast, zahrbtno umorjen: N. (z gen. Coti in acc. Cotum), Val. Max. (z gen. Cotyis).

2. Kot(is) II., Sevtov (Seuthēs) sin, kralj Odrizov (Odrysae), Perzejev zaveznik v vojni z Rimljani: L. (z obl. Cotys, Cotyis, Cotyn in Cotye), Eutr.

3. Kot(is) III., kralj Odrizov, ki je podkupil mak. prokonzula Gaja Kalpurnija Pizona, da je dal usmrtiti Rabocenta, glavarja traških Besov, in druge traške poslance; v rimski domači vojni je stal ob strani Gneja Pompeja ter mu poslal 500 konjenikov pod poveljstvom svojega sina Sandala (Sandalēs ali Sandala): Ci. (z dat. Cotyi), C. (z nom. Cotys in gen. Cotyis), Lucan. (z acc. Cotyn).

4. Kot(is) V., Remetalkov sin, pravnuk Kotisa III., živel je v stalnem prepiru s svojim stricem Reskuporidom (Rhescuporis), ta ga je dal naposled usmrtiti: O. (z voc. Coty), T. (z gen. Cotyis, dat. Cotyi, acc. Cotyn in abl. Cotye).

5. Kot(is), brat bosporskega kneza Mitridata: T. (z obl. Cotys).

coucher [kuše] verbe transitif položiti v posteljo, dati spat (un enfant otroka); položiti, nagniti; nanesti (plast); v-, zapisati, vknjižiti; verbe intransitif spati, prenočiti, prenočevati

se coucher iti spat, leči (k počitku); skloniti se; zaiti, zahajati; masculin leganje k počitku; ležišče, prenočišče, spanje; astronomie zahod
coucher de soleil, de lune sončni, lunin zahod
aller se coucher iti spat
allez-vous coucher! (familier) pustite me pri miru!
être couché ležati
envoyer coucher quelqu'un poslati koga k vragu
coucher avec quelqu'un (familier) spati, ležati s kom, imeti z njim spolne odnose
coucher sur le carreau (familier) podreti, zrušiti; pobiti
coucher sur la dure na gali zemlji spati
coucher son écriture poševno, ležeče pisati
coucher dans le foin, sous la tente spati v senu, pod šotorom
coucher quelqu'un en joue (po)meriti na koga
coucher quelqu'un sur une liste, dans le testament vpisati koga v seznam, v oporoko kot enega od dedičev
coucher ses remarques par écrit pismeno zabeležiti, napisati svoje opombe
coucher le poil à quelqu'un prilizovati se komu
se coucher comme les poules iti s kurami spat
comme on fait son lit on se couche kakor si boš postlal, tako boš spal

couleur [kulœr] féminin barva; barvitost, kolorit; barvilo; (politično) naziranje; pluriel nacionalna zastava; barva obraza

couleur antirouille zaščitna barva proti rji
couleur composite, binaire vmesna barva
couleur défectueuse slaba barva
couleur à détrempe tempera (barva)
couleur à l'eau, à l'huile vodena, oljnata barva
couleur génératrice, primaire, de fond osnovna barva
couleur locale, protectrice lokalna, varovalna barva
couleur à pastel pastelna barva (svinčnik)
boîte féminin de couleurs škatla za barve
crayon masculin de couleur barvni svinčnik
film masculin, photographie féminin, télévision féminin en couleurs barvni(a) film, fotografija, televizija
pâles couleurs (médecine) bledoličnost
en couleur pisan
haut en couleur (živo) rdeč, zaripel; figuré slikovit (slog)
sans couleur brezbarven
sous couleur de pod pretvezo, da ...
annoncer la couleur napovedati barvo (pri kartanju); familier povedati svoje namere
appliquer, coucher, étaler la couleur nanesti barvo
baisser, hisser les couleurs (marine) spustiti, dvigniti zastavo
changer de couleur nenadoma prebledeti, spremeniti barvo
en dire de toutes les couleurs à quelqu'un komu brezobzirno jih povedati
en faire voir de toutes les couleurs à quelqu'un komu vse neprijetne resnice povedati
jouer la couleur et non le sans-atout igrati barvo in ne brez aduta (kartanje)
mettre en couleur pobarvati
voir couleur de rose videti skozi rožnata očala
ne pas voir la couleur d'une chose ne dobiti stvari, ki nam je obljubljena ali dolgovana
en voir de toutes les couleurs (figuré) doživeti vse možne neprijetnosti
des goûts et des couleurs il ne faut pas disputer o barvah in okusih ne more biti prerekanja, vsak ima svoj okus

coup [ku] masculin udarec, sunek, mah; zabod; strel; met; pok; poteza; požirek; rana, poškodba; technique dvig

à coups de s pomočjo, s
à ce coup, ce coup-ci, pour ce coup (za) to pot
à coup sûr (prav) gotovo, zanesljivo, nedvomno
à tout coup, à tous les coups vsakikrat, ob vsaki priliki
un autre coup drugič, drugikrat
au coup de midi točno opoldne
après coup pozneje, (ko je že) prepozno
du coup na to, zaradi tega, zato
de même coup obenem, istočasno, hkrati
par à-coups sunkoma
pour le coup, pour un coup to pot, enkrat
sans coup férir brez (vsakega) boja
sous le coup de pod učinkom, pod grožnjo
coup sur coup nepretrgano
sur le coup takoj
tout à coup nenadoma
(tout) d'un coup naenkrat
coup sur coup mah na mah, hitro zaporedoma
coup d'air prehlad
coup bas globok udarec (pri boksanju)
coups pluriel de bâtons batine
coup blanc, tiré en l'air strašilni strel
coup bleu modrica (na telesu)
coup de bonheur, du ciel sreča, srečen slučaj
coup au but polni zadetek
coup de chance srečen slučaj
coup de chien (marine) nenaden vihar, figuré nenaden, neprijeten dogodek
coup de couteau, d'épingle zbod z nožem, z iglo, z buciko
coup de dent ugriz
coup de désespoir obupanost
coup double (figuré) dve muhi z enim udarcem
coup d'épée dans l'eau (figuré) brezuspešno delo, udarec v vodo
coup dur hud, težak udarec; težavna stvar
coup d'eau vdor vode
coup d'éclat pozornost vzbujajoče dejanje
coup d'envoi (sport) prvi, začetni udarec
coup d'essai prvi, poskusni strel
coup d'Etat državni prevrat
coup de feu strel
coup de fil (familier) telefoniranje
coup de force nasilen prevrat, puč
coup de fortune srečen slučaj; udarec usode
coup de foudre, de tonnerre udarec strele, figuré strela iz jasnega, ljubezen na prvi pogled
coup de fouet udarec, pok z bičem, figuré spodbuda
coup franc (sport) prosti strel
coup de fusil strel iz puške, figuré, familier oderuška cena
coup de grâce milostni, smrtni sunek (zabod)
coup de grisou (minéralogie, mines) treskav zrak
coup de main (militaire) spreten napad z majhnim številom ljudi; familier pomoč
coup de maître mojstrska poteza
coup de mer butanje valov
coup monté skriven dogovor
coup d'œil bežen pogled, figuré pregled
coup de patte žaljiva, jedka beseda ali opazka
coup du père François izdajalsko dejanje ali zvijača
coup de pied brca
coup de pied de l'âne podla žalitev osebe, ki se ne more braniti
coup de pierre lučaj kamna
coup de pinceau poteza s čopičem
coup de poing udarec s pestjo
faire le coup de poing aktivno poseči v pretep
coup de pouce majhna, skromna pomoč
coup de sang možganska kap, izliv krvi; figuré, familier napad besnosti, pobesnelost
coup de sifflet žvižg
coup de soleil sončarica
coup de sonde poskus na slepo
coup de sonnette zvonjenje (zvonca)
coup du sort udarec usode
coup de téléphone telefoniranje, telefonada
coup de tête nepremišljeno dejanje ali sklep
coup de théâtre (théâtre) presenetljiv preobrat; presenetljiv dogodek
coup de torchon (figuré) pretep, metež
coup de vent piš, sunek vetra
cheveux masculin pluriel en coup de vent zmršeni lasje
échec et mat en trois coups šah in mat v treh potezah
un sale coup à quelqu'un hud udarec, nepošteno dejanje do koga
donner un coup à quelqu'un pretresti koga
donner un coup de balai, de brosse, de peigne à quelque chose malo pomesti, oščetkati, počesati kaj
avoir un coup dans le nez (populaire) biti več ali manj pijan
donner un coup de chapeau à quelqu'un komu se odkriti, izraziti mu spoštovanje
donner un coup de main, d'épaule à quelqu'un pomagati komu
donner un coup de téléphone poklicati po telefonu
donner un coup de trompe (automobilisme) dati znak s trobljo, hupo
être dans le coup biti udeležen pri kakšni stvari, vedeti za tajnost
être aux cent coups biti osupel, zbegan, razburjen
faire les quatre cents coups razuzdano živeti
faire d'une pierre deux coups pobiti dve muhi z enim udarcem
jeter un coup d'œil malo pogledati
monter le coup à quelqu'un prelisičiti, prevarati koga
manquer son coup ne uspeti, spodleteti v svojem naklepu, načrtu
porter un coup sévère à quelqu'un prizadeti hud udarec komu
en mettre un coup (familier) podvojiti vnemo, zelo se truditi
prendre un coup de vieux nenadoma se postarati
mourir sur le coup takoj, na mestu umreti
en prendre un coup (familier) dobiti poškodbo
j'en ai pris un coup to me je prizadelo, zabolelo
réussir un beau coup lep uspeh imeti, dobro uspeti
tenir le coup vzdržati, vztrajati
valoir le coup biti vreden truda
en venir aux coups spoprijeti se, spopasti se

coupe² [kup] féminin (od)rezanje, (od)sekanje; obsekanje (kamna); sečnja, za sečnjo namenjeni del gozda; košnja; izrez, prerez; striženje (des cheveux las); krojenje, kroj; prevzdig kart; grammaire cezura; sport bočno plavanje

coupe en long, en travers podolžni, poprečni prerez
sous la coupe (familier) pod strogim nadzorstvom
tomber saus la coupe de quelqu'un pasti v popolno odvisnost kake osebe
faire des coupes sombres (figuré) temeljito odpraviti, pospraviti
mettre en coupe réglée (figuré) sistematično izkoriščati

courage [kʌ́ridž] samostalnik
pogum, hrabrost, srčnost

Dutch courage pogum pod vplivom alkohola
to damp s.o.'s courage pogum komu vzeti, oplašiti ga
my courage fails me ne upam si
the courage of one's conviction pogum, braniti svoja načela
to lose courage prestrašiti se
to take one's courage (in both hands), to pluck up (ali muster, summon, screw up) one's courage opogumiti se

couver [kuve] verbe transitif (iz)valiti; pazljivo skrbeti za, negovati; figuré skuhati, zasnovati; nositi v sebi (bolezen); verbe intransitif tleti; tajno se pripravljati

couver artificiellement les œufs umetno valiti jajca
couver une maladie nositi v sebi kal bolezni
couver une trahison (skrivaj) snovati izdajo
couver des projets de vengeance snovati maščevalne načrte
couver des yeux poželjivo gledati
le feu couve sous la cendre ogenj tli pod pepelom
le complot couvait depuis longtemps zarota se je že dolgo pripravljala
il faut laisser couver cela (familier) to je treba prepustiti času

couvert [kuvɛr] masculin

1. pogrinjek; jedilni pribor (žlica, nož, vilice in krožnik); žlica in vilice

table de 12 couverts za 12 oseb pogrnjena miza
grand couvert slavnostno kosilo
dresser (mettre), ôter le couvert pogrniti, pospraviti mizo

2. zavetje; varnost; goščava, poraslo zemljišče; militaire kritje; paketni ovoj; naslov na paketu; figuré pretveza, krinka

à couvert pod streho; preskrbljen
être à couvert biti na varnem
sous le couvert de pod pretvezo; po naročilu, po nalogu
sous le couvert de l'amitié pod pretvezo prijateljstva
mettre à couvert spraviti na varno
le vivre et le couvert hrana in stanovanje

couverture [kuvɛrtür] féminin odeja; prevleka; ponjava; pogrinjalo; pokrivalo; streha, krov; commerce kritje; figuré pretveza, krinka; naslovna stran (časopisa); (knjižna) platnica, vezava, ovitek (zvezka); militaire kritje, varnost

sans couverture (commerce) brez kritja
sous couverture de pod pretvezo, pod krinko
couverture aérienne zavarovanje pred letalskimi napadi
couverture en tuiles, en ardoise, en chaume streha iz opeke, skrila, slame
couverture de cellophane celofanski ovitek
couverture de coton, de laine, de voyage bombažna, volnena, potovalna odeja
couverture or (commerce) zlato kritje
couverture de protection zaščitni ovitek
couverture imperméabilisée nepremočljiva ponjava
amener, tirer la couverture à soi (figuré) (pri)lastiti si vse najboljše, vse ugodnosti, koristi; pobrati, posneti smetano

couvrir* [kuvrir] verbe transitif pokriti, prikriti, pokrivati, zakrivati; pogrniti; odeti; zaviti v, prevleči; pooblačiti; obsuti; kriti, varovati (de pred); opravičiti, zagovarjati; prehoditi (prevoziti, preleteti itd) razdaljo; staviti višjo ponudbo (na dražbi); zaskočiti

se couvrir po-, zakriti se; ščititi se (de z); izgovarjati se; (po)oblačiti se (nebo)
couvrir 50 kilomètres prevoziti 50 km
couvrir de ses ailes (figuré) vzeti pod svoje okrilje
couvrir de boue, de fange (figuré) oblatiti
couvrir d'éloges, de fleurs obsuti s pohvalami, s cvetjem
ce chef couvre toujours ses subordonnés ta šef vedno krije svoje podrejene
couvrir une enchère staviti višjo ponudbo pri dražbi
couvrir quelqu'un de frais komu kriti, povrniti stroške
couvrir les frais de production kriti produkcijske stroške
couvrir son jeu ne si pustiti gledati v karte
couvrir d'or odtehtati z zlatom
(se) couvrir de ridicule, de honte osmešiti (se), osramotiti (se)
se couvrir de sang omadeževati se s krvjo
couvrir les yeux à quelqu'un (figuré) slepiti koga, metati mu pesek v oči
le taureau couvre la vache bik zaskoči kravo

covare

A) v. tr. (pres. covo)

1. valiti

2. pren. ljubosumno, skrbno varovati, čuvati:
covare qcn., qcs. con gli occhi poželjivo, ljubeznivo gledati koga, kaj
covare il fuoco čepeti za pečjo
covare le lenzuola prekladati ude po postelji; poležavati

3. pren. gojiti; kuhati:
covare odio per, contro qcn. gojiti sovraštvo do koga

B) v. intr. pren. biti skrit; tleti:
il fuoco cova sotto la cenere ogenj tli pod pepelom; šalj.
gatta ci cova tu tiči zajec; tu nekaj smrdi

cover² [kʌ́və] samostalnik
pokrov; prevleka; plašč (na kolesu); odeja; ovitek, platnica (from pred)
zatočišče, skrivališče, zaklonišče; brlog; goščava; pogrinjek
figurativno pretveza, krinka; kritje, zaščita; poročanje, poročilo v časopisu

cover girl slika ženske na prvi strani ilustriranega časopisa
under the cover of s.th. pod pretvezo česa
to take cover skriti se, iti v zavetje
under this cover priloženo
to read a book from cover to cover prebrati knjigo od začetka do konca
to break cover za pustiti skrivališče (divjad)

craquement [krakmɑ̃] masculin pokanje, hreščanje, hrustanje

craquement des feuilles sous les pieds šelest listja pod nogami

crassus 3, adv. -ē

1. (o osebah) debel, tolst, masten, zavaljen, rejen: homo crispus, crassus, caesius Ter., crassus pinguis est Isid.

2. pren. (o stvareh)
a) debel, grob, raskav: restis, compedes Pl., filum Ci., fila O., toga, quae defendere frigus quamvis crassa queat H. groba, ager Ca., Varr., Ci. mastno polje (prim. sl.: debela, mastna zemlja), (pesn.) crassaque terga (agrorum) V.; crassum aurum Lucan., crassior arbor Plin., crassus pulvis Stat.
b) debel = gost: caligo inferûm Enn. ap. Ci., Thebis crassum caelum Ci., aër Ci., Boeotum in crasso iurares aëre natum H., crassoque sub aëre nasci Iuv., crassior caliginis aër Lucr., aër crassissimus Ci., crassa terra, crassissima regio mundi Ci., crassae tenebrae Ci. gosta, neprodorna, umbra Sil., nubis caligine crassā Lucr., ruit (ignis) atram ad caelum picea crassus caligine nubem V. z gosto, sajasto črno soparo, cruor V. zgoščena, strjena kri, sanguis crassior Plin., crassae paludes V. mlakužnata, aquae O. gosto, blatno vodovje, toda: crassae imber aquae Mart. v debelih kapljah lijoč; unguentum H., venenum Sil., medicamentum crassius Sen. ph., vitrum crassiore visu Plin. manj prozorno, crasse picare vasa, crasse illinere māla Col., crassius nitent gemmae Plin. bolj zamolklo, manj prozorno; kot subst. neutr.: nocturnā, si quid crassi (in vinis) est, tenuabitur aurā H.
c) vulg. (v označbo obsega) debel: nucleus crassus sex digitos Plin., arbores crassiores digitis quinque Ca., pollex crassior digitis ceteris Plin.

3. pren. debel = na debelo ustvarjen, debele (preproste, naravne) pameti, grob, zarobljen, neizobražen; (o osebah): senes Varr. ap. Non. topi, rusticus, abnormis sapiens crassāque Minervā H. debele pameti, crassiore Musā Q. bolj debele pameti, turba crassa Mart. neotesana; (o stvareh): infortunium Pl. debele, hude batine, neglegentia Dig. topa, crassiora nomina Mart. bolj prostaška, poëma crasse compositum H. neduhovito, crasse intellegere aliquid Sen. ph. le v grobem. — Od tod Crassus -ī, m Kras, Debeli, priimek Licinijevega rodu. Poseb.

1. P. Licinius Crassus Dives Publij Licinij Kras Divit (Bogati), pontifex maximus l. 212, slovel je po svojem pravoznanstvu, edil l. 211, cenzor l. 210, potem pretor, konzul l. 205, l. 204 se je kot prokonzul srečno bojeval s Hanibalom pri Krotonu, umrl l. 183: Ci., L.

2. P. Licinius Crassus, konzul l. 171, premagan pri Larisi od Perzeja: L., Iust.

3. C. Licinius Crassus Gaj Licinij Kras, brat in legat prejšnjega, bojeval se je v nesrečni bitki pri Larisi, konzul l. 168: L.

4. C. Licinius Crassus, tr. pl. l. 145: Varr., Ci.

5. P. Licinius Crassus Dives Muciānus Publij Licinij Kras Divit Mucijan, sin Publija Mucija Scevole, posinovljen od Publija Licinija Krasa Divita, pristaš Tiberija Grakha, izvrsten pravoznanec in govornik, popolnoma vešč grščine, konzul l. 131, poveljnik v vojni zoper Aristonika v Aziji, a premagan pri Levkah je padel na begu l. 130: Ci., L. idr.

6. L. Licinius Crassus Lucij Licinij Kras, izvrsten, izobražen, duhovit, a miren govornik, konzul l. 95, odvzel je rimsko državljanstvo vsem zaveznikom, ki se niso mogli popolnoma dokazati, potem je upravljal Cisalpinsko Galijo; kot cenzor l. 92 je s svojim tovarišem Gnejem Domicijem Ahenobarbom izdal sloviti edikt zoper šole latinskih retorjev, umrl l. 91 v starosti 49 let: Ci. (ki mu je v svojem spisu De oratore pripisal najpomembnejšo vlogo), Plin., Q.

7. P. Licinius Crassus Dives Publij Licinij Kras Divit, oče triumvira Krasa, konzul l. 97, l. 87 je po Marijevih proskripcijah naredil samomor, da ne bi prišel v roke svojim sovražnikom: Ci.

8. M. Licinius Crassus Dives Mark Licinij Kras Divit, poveljnik v vojni zoper sužnje pod Spartakom, katerega je porazil in ubil l. 71; konzul l. 70 in 55, cenzor l. 65, triumvir s Cezarjem in Pompejem, poveljnik v vojni zoper Parte, ki so ga 8. VI. 53 pri Karah (Carrhae) premagali in ubili. Bil je na slabem glasu kot lakomnik, ki si je svoje premoženje (pozneje pregovorno) nagrabil z ne povsem poštenimi sredstvi: Ci., C., T. idr.

9.
a) njegov starejši sin M. Licinius Crassus Dives je bil najprej Cezarjev kvestor v Galiji, pozneje pa je upravljal Cisalpinsko Galijo: C.
b) mlajši sin P. Licinius Crassus Dives je bil Cezarjev legat v Galiji in izvrsten vojskovodja, ki se je izkazal tudi v partski vojni, v kateri je l. 54 padel; prijateljeval je s Ciceronom, ki hvali njegovo znanje, zgovornost in vrlino: Ci., C.

10. M. Licinius Crassus Muciānus Mark Licinij Kras Mucijan (prim. Crassus 5.) iz Mucijevega rodu, posinovljen od nekega Licinija Krasa, cesarski namestnik v Siriji od dobe Klavdija do Galbove smrti, Vespazijanov pristaš, pisatelj, poseb. geograf in naravoslovec: Plin., T., Suet. — Od tod adj. Crassiānus 3 Krasov (= triumvira Krasa): Crassiani exercitus clades Vell., Crassiana clades Plin., Fl.

crease¹ [kri:s] samostalnik
guba, zgib; pregib; uho (zavihan rob v knjigi)

(kriket) bowling crease črta pod vrati
popping crease črta za udarec

crēscō -ere, crēvī, crētus (incoh. iz debla crē rasti)

1. (o tistem, česar še ni) rasti, narasti (naraščati), nasta(ja)ti, posta(ja)ti, prihajati: quae sursum crescunt Lucr., quaecumque e terra corpora crescunt Lucr., corpore de patrio et materno sanguine crescunt (liberi) Lucr., crescit barba pilique per omnia membra Lucr., qui postea creverunt Varr. potomci, hic et acanthus et rosa crescit V. (Culex), crescentes segetes O., tibi, mors, crescit omne Sen. tr., in exitu paludis saxum crescit Plin.; pogosto (pesn.) pt. pf. crētus 3 izvirajoč od (iz), izhajajoč od (iz), rojen od (iz), po rodu; s samim abl. ali z a(b): mortali corpore cretus Lucr., hortamur fari, quo sanguine cretus V., venisse Aenean, Troiano a sanguine cretum V., cretus Amyntore O., Semiramio Polydaemona sanguine cretum … sternit O., cretus ab origine eādem O.

2. (o tistem, kar že obstoji) rasti, dorasti (doraščati), narasti (naraščati): ostreis conchyliisque omnibus contingere, ut cum luna pariter crescant pariterque decrescant Ci., crescere non possint fruges, arbusta, animantes Lucr., corpus crescere iam domitis (equis) sinito V., toti salutifer orbi cresce, puer O., postquam super ora caputque crevit onus O., ut pennas clivo (abl. = in clivo) crevisse putes O., crescere in ventrem V. (o murki), tu ignoras arbores magnas diu crescere, unā horā exstirpari? Cu., pili crescunt et in quibusdam morbis Plin.; poseb. pri pretvorbah = z rastjo pretvoriti (pretvarjati) se, (z)rasti v kaj: ille … in caput crescit O. raste v glavo, poveča se mu glava, in frondem crines, in ramos bracchia crescunt O., coeperunt curvari manus et aduncos crescere in ungues O.; enalaga: crescentes anni O., Mart. doba rasti, mladostna leta.

3. pren.
a) (o tistem, česar še ni) (z)rasti, nasta(ja)ti: haec villa inter manus meas crevit Sen. ph., ingens his terris crescit labor Sil.
b) (o tistem, kar že obstoji) rasti, narasti (naraščati) = (po)večati se, (po)množiti se; (najprej o naravnih stvareh): cum Albanus lacus praeter modum crevisset Ci. je bilo čezmerno naraslo, Liger ex nivibus creverat C., forsitan Aethiopum penitus de montibus altis crescat Lucr. (o Nilu), cava flumnia crescunt cum sonitu V., Iliaco tumidum qui crescere Thybrim sanguine … videbit V., mare inoffensum crescenti adlabitur aestu V. s kipečo plimo, Roma interim crevit Albae ruinis L., in aeternum urbe conditā, in immensum crescente L., cognata moenia laetor crescere O., crescunt loca decrescentibus undis O. kraji se vzdigujejo, medtem ko valovi upadajo, crescit in immensum (Atlas) O. se dviga, kipi, petra non modicis ac mollibus clivis in sublime fastigium crescit Cu. se ne vzdiguje; (o mesecu) rasti: luna crescens Varr., Ci., Macr., cum luna triduum recessit a sole, crescit et illuminatur Vitr., nunc de crescenti lumine lunae … dicam Varr., crescens minuensque sidus Plin.; (o dnevu) rasti, daljšati se: crescere dies licet et tabescere noctes Lucr., ut dies crevit decrevitve Plin. iun.; (o jedeh) rasti, (po)večati se, napihniti (napihovati) se: crescit et invito in ore cibus O., non in ore crevit cibus Sen. ph.; (o sočivju) nabrekniti (nabrekati): coquendo cr. Plin.; (o lesu) nape(nja)ti se, nabrekniti (nabrekati): contignationes humore crescentes aut siccitate decrescentes Vitr.; (o oteklini) (po)večati se, zateči (zatekati), oteči (otekati): tumor … retento spiritu crescit Cels.; (o udih) nape(nja)ti se, nabrekniti (nabrekati), oteči (otekati): crescentia laboribus membra Plin. iun. od moči nabrekli udje, creverunt artus (namreč pri mučenju) Sil., od tod (o mučencu samem): crescit et suspensus ipse vinculis latentibus Prud. Potem pren. (o raznih drugih stvareh, poseb. abstr.) = rasti, narasti (naraščati), (po)množiti se, (po)večati se, (o)krepiti se, (o)jačati se: Lucr., Vell., Sen. ph. idr., plagae (udarci) crescunt Ter., crescit in dies singulos hostium numerus Ci., crescens in dies multitudo hostium L., metuisti, ne aes alienum tibi cresceret Ci. da ti ne bi narasel, neque indulgendo inveterascere eorum aes alienum patiebatur neque multiplicandis usuris crescere N., his omnibus annona crevit C. je poskočila cena žita, crescit pretium Plin. raste, reliqua (zaostanki obresti) creverunt Plin. iun., plebis opes inminutae, paucorum potentia crevit S., multis occulto res (imetje) crescit fenore H., improbae crescunt divitiae H., crescentem sequitur cura pecuniam H., simul crescit inopia omnium (vsega) L., crescente certamine et clamore L., crescebat in eos odium Ci., quod ex his studiis quoque crescit oratio et facultas Ci. ker tudi ti nauki pospešujejo govorniško nadarjenost, ad extremam aetatem eorum amicitia crevit N., advenientes crescentesque morbi Ci., crescentes morbi Cels., si febris non decrescit, sed crescere desiit Cels., si etiam vehementius dolor crevit Cels., crescunt ignisque dolorque O., crescit indulgens sibi dirus hydrops H. se poslabša, primo pecuniae, deinde imperii cupido crevit S., fuga atque formido crescit S., Tuscis crevit audacia L., fama e minimo sua per mendacia crescit O., crescentibus iam provinciis (opravki, posli) L., crescit mihi materies Ci. ep. snov (za pisanje) mi raste pod roko, quoniam satis huius voluminis magnitudo crevit Corn., crescens carmen O. še nedovršena, liber crevit Plin. iun., iambi a brevibus in longas (syllabas) nituntur et crescunt Q., crescente vento Cat., crescente aestu Cu., in foro eius vox crescebat tamquam tuba Petr.; (poseb. pogosto o pogumu) narasti (naraščati): cum hostium opes animique crevissent Ci., crevit ex eo hostium (v sl. dat.) animus L., morte Africani crevere inimicorum animi L.; z dat.: plebi creverant animi L., animus crevit praetori, ut Cassandream oppugnaret L., hinc animus crevit obsessis Cu., hostibus quoque crevere animi Iust.; (o bitjih): cr. malo ali per damnum O. (o hidri, ki sta ji namesto ene odbite glave zrasli dve), quoad vixit, virtutum laude crevit N. je rasel (pridobival) v … ; e nostro crescit maerore Charaxus O. se opogumi, tako tudi: cresco et exsulto Sen. ph.
c) occ. α) po imetju rasti, v imetju pridobi(va)ti, povzdigniti (povzdigovati) se, opomoči si, (o)bogateti: ut rei publicae, ex qua crevissent, tempus accommodarent L., crescam patrimonio, non corpore Petr., ex parvo, ab asse, de nihilo crevit Petr. β) (politično) (z)rasti v moči, ugledu = moč (vpliv, veljavo) pridobi(va)ti, visoko povzpe(nja)ti se, mogočen (mogočnejši) posta(ja)ti, (o)krepiti se, opomoči si, povzdigniti (povzdigovati) se: si nostram rem publicam vobis et nascentem (v njenem nastajanju) et crescentem (v njeni rasti) et adultam (v njenem razcvetu) et iam firmam et robustam (v njeni že utrjeni moči) ostendero Ci., cum Atheniensium opes senescere, contra Lacedaemoniorum crescere videret N., Rhodiorum civitas populi Romani opibus (s podporo) creverat S., labore atque iustitia res publica crevit S., concordiā parvae res crescunt, discordiā maximae dilabuntur S., secundis usque laboribus Romana pubes crevit H., sic fortis Etruria crevit V., Saguntini in tantas creverant opes, ut … L., non tantum interest nostrā Aetolorum opes ac vires minui, quantum non supra modum Philippum crescere L., o quantum de tenui Romanus origine crevit O., crescens regnum Iust.; (tudi o posameznikih): date crescendi copiam Ter., oblatam sibi facultatem putavit, ut ex invidia senatoria posset crescere Ci., crescendi in curia sibi occasionem datam ratus L., timentes, ne crescendi ex se inimico collegae potestas fieret L. da se ne bi zaradi njegovega padca dokopal … tovariš do vpliva, qua ex re creverat cum famā tum opibus N., frater per se crevisset C., fit Mimnermus et optivo cognomine crescit H.

Opomba: Sinkop. inf. pf. crēsse: Lucr.

creux, euse [krö, z] adjectif votel; prazen; vdrt; globok, globoko ležeč; suh (kašelj); figuré brez vsebine; masculin votlina, jama, kotanja, globel; technique kalup; marine globina med dvema valovoma; figuré praznina

creux masculin de la main sredina dlani
assiette féminin creuse globok krožnik
brique féminin creuse votlak (opeka)
chemin masculin creux soteska
classe féminin creuse šibek letnik (manj rojstev)
dent féminin creuse votel zob
heures féminin pluriel creuses mirne ure z manjšo aktivnostjo; mrtvilo (v poslih, kupčijah)
discours masculin creux prazen, vsebinsko slab govor
mer féminin d'un mètre de creux morje z enometrskimi valovi
viande féminin creuse nezadostna hrana
yeux masculin pluriel creux, joues féminin pluriel creuses vdrte oči, vdrta lica
tête féminin creuse prazna glava
avoir le nez creux imeti dober nos
avoir un bon creux imeti močan, globok bas (glas)
j'ai l'estomac, le ventre creux (familier) pošteno sem lačen
j'ai un creux dans l'estomac (figuré) imam luknjo v želodcu, zelo sem lačen
être dans le creux de la vague (figuré) biti na dnu svojega uspeha
puiser de l'eau dans le creux de la main zajeti vodo v dlan (roke)
rêver creux (figuré) bedé sanjati
il y en a pour une dent creuse tega ni dovolj za pod zob
il n'y a pas de quoi pour boucher une dent creuse ničesar ni za pod zob
sonner creux votlo doneti

crisser [krise] verbe intransitif škripati, škrtati; cviliti

crisser des dents škrtati z zobmi
le gravier crisse sous les pas gramoz škriplje pod koraki, pod nogami

Crixus -ī, m Kriks, načelnik suženjske vstaje pod Spartakom: S. fr., L. epit.

cr̀nīš -íša m: doći sa -a na goriš priti s hudega na še hujše, priti z dežja pod kap