Franja

stern² [stə:n]

1. samostalnik
navtika krma, zadnji del ladje; zadnji del (živali), zadnjica, rep (lisice)

stern foremost nazaj, ritensko; figurativno narobe, nespretno
stern on s krmo naprej
by the stern s krmo potopljeno globlje kot ostali del ladje
from stem to stern po vsej ladji; figurativno od enega konca (kraja) do drugega

2. pridevnik
navtika krmen, zadajšnji

a stern sea morje, ki prihaja od zadaj

Stiefel, der, (-s, -) škorenj; visok čevelj; das sind zwei Paar Stiefel/das sind zweierlei Stiefel to sta dve različni stvari, to je nekaj povsem drugega; das sind lauter linke Stiefel to je čisto narobe, vse je narobe; die Stiefel lecken jemandem klečeplaziti okoli (koga); aus den Stiefeln hauen vreči na rit (od začudenja); sich einen Stiefel einbilden biti zelo domišljav; seinen Stiefel weitermachen delati naprej po stari navadi; einen Stiefel arbeiten, schreiben usw. slabo delati, pisati itd.; einen Stiefel zusammenreden/zusammenschreiben govoriti/pisati same neumnosti

stop¹ [stɔp] samostalnik
ustavitev, prekinitev, prestanek, pavza, zastoj, konec; ustavljanje, mirovanje, bivanje, pomuda, čas bivanja; postaja, postajališče; gostišče; zapora, blokiranje, ovira; aretacija; naprave za zapiranje
fotografija zaslonka
glasba sprememba višine tona, ki nastane s pritiskom na struno ali žico; (orgelski) register
figurativno register; luknja, poklopec (pri pihalih)
slovnica ločilo, interpunkcija
fonetika zapornik (soglasnik)
figurativno način govora

without a stop brez ustavljanja
full stop pika
to be at a stop biti ustavljen, stati, ne moči naprej (dalje)
to bring to a stop ustaviti
to come to a full (dead) stop popolnoma se ustaviti (prenehati, ponehati)
to get out at the next stop izstopiti na prihodnjem postajališču
to make a stop ustaviti se
to leave out a stop izpustiti ločilo
to pull out all the stops to save s.o. z vsemi sredstvi poskušati koga rešiti
to put a stop to s.th. ustaviti kaj, napraviti konec čemu
to put a stop on s.th. zadržati, ustaviti kaj, zapleniti kaj
he put on the pathetic stop udaril je na patetično struno, prešel je v patetičen ton

stopi|ti¹ [ó] (-m) stopati

1. treten (čez treten über, naprej vortreten, naproti (jemandem) entgegentreten, nazaj zurücktreten, noter hineintreten, hereintreten, pod treten unter, untertreten, sem hierhertreten, stran wegtreten, v hineintreten, ven heraustreten), einen Schritt machen
stopiti naprej vortreten, vorgehen, nachrücken
narobe stopiti fehltreten, einen falschen Tritt machen
stopiti na (pot ipd.) (einen Weg) beschreiten
stopiti na prste auf die Zehen treten, sich auf die Zehenspitzen/Zehen stellen, komu (jemandem) auf die Zehen treten, figurativno auf die Finger treten
stopiti pred javnost vor die Öffentlichkeit treten, hervortreten
stopiti pred oči komu (jemandem) unter die Augen treten
stopiti pred oltar vor den Traualtar treten
stopiti v akcijo in Aktion treten, tätig werden, aktiv werden
stopiti v glavo kri, domišljavost: in den Kopf steigen, zu Kopfe steigen
figurativno stopiti v ospredje in den Vordergrund treten, hervortreten
figurativno stopiti v ozadje in den Hintergrund treten, zurücktreten
stopiti v prazno ins Leere treten
stopiti v službo pri in Dienst treten bei
stopiti v stik z Kontakt aufnehmen mit
stopiti v veljavo in Kraft treten
stopiti vstran (umakniti se) zur Seite treten
stopiti v zakonski stan in den Stand der Ehe treten, in den Ehestand treten
stopiti v zvezo z/s sich in Verbindung setzen mit

2. h komu (obiskati) eine Stippvisite machen (bei), (jemanden) kurz besuchen; s prošnjo ipd.: vorsprechen bei

3.
prositi koga, naj stopi noter/ven hereinbitten, herausbitten

stopíti (stôpim) faire un pas, s'avancer, marcher; se mettre

stopiti čez kaj franchir, passer
stopiti dol (gor) descendre (monter)
stopiti iz sortir de
stopiti na poser le pied sur, monter sur
stopiti pod kaj se mettre à l'abri (ali à couvert)
stopiti pred koga se présenter devant quelqu'un
stopiti s česa descendre de quelque chose
stopiti skozi passer à travers, traverser
stopiti hitreje presser (ali hâter) le pas, accélérer
stopiti na kopno aller (ali descendre) à terre, débarquer
napak stopiti faire un faux pas
pošteno stopiti (pohiteti) allonger le pas, marcher à grands pas (ali à grandes enjambées)
stopiti naprej (nazaj) avancer (reculer)
stopite bliže! approchez!
stopiti v službo entrer en service
stopiti v zakon se marier
stopiti v veljavo (zakon) entrer en vigueur

stópiti² to step; to tread (na on, upon)

stópiti dol to step down
stópiti na to tread on, to set foot on
stópiti na tuja tla to set foot on foreign ground
stópiti v sobo to enter a room
stópiti noter to step inside (ali in)
stópiti nazaj to recede
stópiti naprej to come forward
stopite noter! come in, please!
stopite dol! come down!
stopi sem(kaj)! come here!, approach!
stopi malo noter! drop in!
pazite, kam stopite! watch your step!
stópiti na mesto drugega to succeed, to take someone's place
stópiti v službo to take up office
stopil je na mojo stran he took my part (ali my side)
stópiti v neposredno zvezo to enter into direct contact
stópiti v veljavo to come into force, to take effect
reka je stopila čez bregove the river overflowed its banks

storíti (-ím)

A) perf.

1. fare, eseguire; commettere:
storiti kaj v jezi, nalašč fare qcs. spinti dall'ira, fare qcs. apposta
storiti kaj dobrega, hudega fare del bene, del male
storiti kaznivo dejanje commettere reato
storiti svojo dolžnost fare il proprio dovere
storiti korak naprej fare un passo avanti

2. nareč. vet. figliare

3. nareč. agr. (obroditi) rendere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rel. storiti milost fare la grazia
PREGOVORI:
kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri non rimandare a domani quello che puoi fare oggi

B) storíti se (-ím se) perf. refl. star. (nastati) formarsi:
tema se mu je storila pred očmi gli si offuscò la vista, cadde in deliquio (dalla debolezza, dall'emozione)
milo se mu je storilo (pri srcu) ne fu commosso

straight² [stréit] prislov
premo, ravno, naravnost, v pravi smeri; točno, pravilno; neposredno, direktno
figurativno odkrito, iskreno, jasno, pošteno
zastarelo takoj, precej, na mestu, nemudoma; brez ovinkov, brez ovinkarjenja

straight away takoj, na mestu, precej
straight off takoj, prècej, brez pomišljanja
straight on naravnost (naprej)
straight through naravnost skozi
straight from the horse's mouth sleng iz prvega vira
to come straight to the point jasno in brez oklevanja, naravnost pojasniti
to go straight on iti naravnost naprej
to hit straight from the shoulder naravnost (brez strahu) povedati svoje mnenje
to keep straight iti kar (naravnost) naprej
to live straight pošteno živeti
to ride straight on jahati naravnost naprej, čez vse ovire
to run straight moralno, pošteno živeti
to sit up straight pokonci sedeti
to speak straight out odkrito, brez ovinkov govoriti
to think straight logično misliti
I told him straight out povedal sem mu naravnost v obraz
I cannot tell you straight off ne morem vam povedati kar takoj (pri priči, prècej)

Strippe, die, (-, -n) dauernd an der Strippe hängen kar naprej viseti na telefonu; jemanden an der Strippe haben telefonirati s (kom)

stuck [stʌk] preteklik & pretekli deležnik od to stick

to get stuck obtičati, ne moči (iti) naprej
to get stuck for a word ne se moči spomniti (neke) besede

su

A) prep.

1. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kje?):
è morto sul campo di battaglia padel je na bojnem polju
comandare su tutti poveljevati vsem
contare sulle dita prešteti na prste
contare su qcn. računati na koga
essere sulla bocca di tutti pren. biti splošno znano
essere, capitare come il cacio sui maccheroni priti kot naročen
pungere, toccare sul vivo zadeti v živo
stare sulle spine pren. biti na trnih

2. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kam?):
la marcia su Roma pohod na Rim
le finestre guardano sul giardino okna gledajo na vrt
andare, montare su tutte le furie pren. pobesneti

3. o (za označevanje predmeta razgovora, razprave):
opera su Cesare delo o Cezarju
discutere sulla situazione economica razpravljati o gospodarskem položaju
piangere su qcn. qcs. objokovati, obžalovati koga, kaj

4. (za označevanje časa)
sul calar del sole proti večeru
sul far del mattino proti jutru
sul momento, sull'istante, su due piedi takoj, prvi trenutek
essere, stare sul punto di biti na tem, da
starò via sui due mesi ne bo me kakšna dva meseca

5. (za označevanje približne starosti)
un uomo sulla settantina mož sedemdesetih let

6. (za označevanje približne cene)
la casa è costata sui cento milioni hiša je stala kakih sto milijonov

7. (za označevanje približne teže in višine)
pesa sui settanta chili težak je kakih sedemdeset kil
è alto sui due metri visok je približno dva metra

8. (za označevanje načina)
scarpe su misura čevlji po meri
credere sulla parola verjeti na besedo
lavorare su ordinazioni delati po naročilu
parlare sul serio govoriti resno
stare sulle sue biti zadržan, ne zaupati drugim

9. (za označevanje snovi)
dipinto su tela slika na platnu
incisione su rame bakrorez

10.
su per po:
arrampicarsi su per il muro plezati po zidu

B) avv.

1. gor, gori; ekst. na gornjem nadstropju, zgoraj:
la mamma è su che fa i letti mama zgoraj postilja
vieni su pridi gor
un cassettone con su un candelabro skrinja s svečnikom
un su e giù vrvež
andare su e giù iti gor in dol, sem in tja
non andare né su né giù ne moči požreti (tudi pren.);
andare su pren. rasti (cene)
tirare su i figli vzrediti otroke
tirarsi su opomoči si (tudi ekst.);
venire su čutiti v grlu, ne prebaviti (hrane, jedi)
venire su bene lepo rasti, uspevati
un uomo venuto su dal nulla pren. samorastnik

2.
su su (za označevanje počasnega gibanja navzgor)
salire su su fino alla vetta vzpenjati se vse do vrha
trattare un argomento su su fino alle lontane origini razviti temo vse do daljnih začetkov

3. pleon.
alzarsi, levarsi su vstati
mettere su il brodo, la pasta dati kuhat juho, testenine
mettere su una bottega, uno studio odpreti trgovino, pisarno
mettere su casa pren. dobiti, opremiti stanovanje
mettere su famiglia pren. poročiti se
mettere su qcn. contro qcn. koga naščuvati proti komu
mettere su superbia pren. prevzeti se
saltare su (a dire) pren. reči, izjaviti

4. (v podkrepitev za drugim krajevnim prislovom)
lì su, là su tam gori, tja gor
qui su tu doli, sem dol
poco su, poco giù približno

5. absol. (z glagoli v izrazih vzpodbujanja, ukazovanja):
su coraggio! le korajžno!
su svelto, sbrigati! daj no, pohiti!

6.
in su gor; navzgor; višje; proti severu; naprej:
guarda in su poglej gor!
metterei il quadro in su sliko bi postavil višje
da Roma in su od Rima proti severu
si accettano puntate dalle diecimila lire in su sprejemamo stave od deset tisoč lir naprej

7.
da su, di su od zgoraj
di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod

sub-eō -īre -iī (redko -īvī: O., Stat., Ap.) -itum (sub in īre)

I.

1. pod kaj, v kaj iti, priti (prihajati), stopiti (stopati), (z)lesti, (pod)huliti se, prihuliti se, (s)ključiti se, pritajiti (pritajevati) se, skloniti (sklanjati) se, stisniti (stiskati) se, pogrezniti (pogrezati) se, potopiti (potapljati) se ipd.; prvotno intr.; s praep.: cum luna sub (pod = spodaj pred) orbem solis subisset L., subit oras hasta per imas fulgentis clipei V. se zadre spodaj ščitu skozi rob; z dat.: subtemen, quod subit stamini Varr., subeunt luco V., columba … dumis subit Sil.; z abl.: subit uno tegmine Stat.; potem trans.: Auct. b. Alx., Auct. b. Hisp., Val. Max., subire tectum C., tecta O., Q., regis penates, latebras O., telluris operta V., si moriar, subeam pacatius arvum (pod … zemljo = v grob) V., subire virgulta Cu. zlesti pod … , aquam Cu. ali aquas, paludem O. pogrezniti se v … , Aeneae subiit mucronem V. je tekel pod meč, se je izpostavil meču; pesn. abs.: ille astu subit V. se zvijačno skloni.

2. metaf.
a) priti (prihajati) pod koga ali kaj, priti (prihajati) pod oblast koga; s praep.: clarum subit Alba Latinum V.; z acc.: omnes sententiae verbaque omnia sub acumen stili subeant Ci.
b) abs. umakniti (umikati) se, odstopiti (odstopati): venae incipiente febre subeunt et quiescunt Cels. se kažejo manj razdražene.

3. occ.
a) stopiti (stopati) pod kako breme, breme nase vzeti (jemati), zade(va)ti si kako breme (na rame, na hrbet), dvigniti (dvigovati, dvigati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) kako breme; intr. z dat.: pars ingenti subiere feretro V.; pesn. abs.: aura, subito O. vzdigni me, nesi me, cervici imponere nostro: ipse subibo umeris V. sam se hočem skloniti in te nesti; trans.: vix illud (sc. saxum) lecti bis sex cervice subirent V., asellus, cum gravius dorso subiit onus H., cum … leones iugum subeant Plin. se dajo vpreči; pesn.: iuncti currum (sinekdoha za iugum) subiere leones V. vprežena sta leva vlekla voz.
b) (v obscenem pomenu) nase vzeti (jemati), stopiti pod; z dat.: liquido deo Pr.; z acc.: iuvenes Iuv.
c) metaf. nase vzeti (jemati), spreje(ma)ti, podvze(ma)ti, (pre)trpeti, pretrpe(va)ti, presta(ja)ti kaj, podvreči se, izpostaviti (izpostavljati) se čemu, poda(ja)ti se v kaj, ne braniti se česa, nakopa(va)ti si kaj: iugum imperii rigida cervice Cu., onus civitatis L., onus subire et perferre (naspr. horrere) H., subire tantum oneris Plin. iun., omnia tela undique intenta in patriam Ci., verbera saeva O., maiora verbera H., contumeliarum verbera Ci., nives V. tempestatem C., maximas rei publicae tempestates Ci., parem cum ceteris fortunae condicionem Ci., quemcumque fors tulerit casum Ci. ep., subitum casum C., vim atque iniuriam, inimicitias, pericula, periculum aut invidiam, eius orationis invidiam, aliquid invidiae aut criminis, libidinum contumelias turpitudinesque, summae crudelitatis famam, iudicium multitudinis imperitae, offensionem, dolorem, labores Ci., odium Ci. ep., dupli poenam Ci., poenam legis N. zapasti kazni, poenam exilii Plin. iun., multa sunt molesta, quae subimus Ci., subeundus usus omnium Ci. treba je vse dejansko (praktično) izkusiti (nekateri berejo subeundus visus hominum treba je ljudem stopiti pred oči), subire necessariam deditionem C. na silo (pod prisilo) se predati, condicionem C., condiciones T., crimen C. nakopati si, iudicium L. podvreči se sodni odločbi (odločitvi, razsodbi), proelium L., subeunda dimicatio (sc. capitis) totiens, quot coniurati superessent L., subire peregrinos ritus Cu. oprije(ma)ti se (česa), offensas, simultates, molem curae Plin. iun., duo pariter incommoda Q., auspicum verba T., mortem Lact., procellarum incerta subeuntur Aug.; z inf. podvze(ma)ti = poskusiti (poskušati): adversaque tela subisti pellere Stat., subire clavum totamque torquere carinam Cl. —

II.

1. kam od spodaj navzgor iti, hoditi, priti, od spodaj kvišku stopiti (stopati); abs.: (sc. hostes) ex inferiore loco subeuntes C. navzgor se pomikajoči, ingentia saxa in subeuntes provolvere Cu., subeuntia nubila O. vzhajajoči, Euphrate subire eos posse Cu., ut quae (sc. imbrium aqua) subire potuerit Plin. vzdigniti se; pren. o rastl. ipd. pognati (poganjati) kvišku, (z)rasti, (v)zrasti: ne subeant herbae V., subit aspera silva V., altera barba subit Mart.; redko in le pesn. z dat.: muro V., portuque (nam. portuique) subimus Chaonio V. (pri)plujemo v pristanišče; s praep.: ab amne si subitur ad portas Plin., subire in adversum, in adversos montes L., subisse eam (sc. aquam) in caelum Plin. da se je vzdignila; o krajih: quā vero ipsa (sc. regio) subit ad Medos Plin. dviga, se vzdiguje; pren.: subire sub falas Pl. (gl. fala); z acc.: subire muros L., collem Hirt., necdum orbem medium nox subibat V. še ni bila prispela do temenišča (zenita, vrhunca), vix subit adversas … navis aquas O. pluje proti vodi (toku), adversum flumen classis subit Cu. pluje proti toku reke, adverso amne Babylona subire Cu. pluti proti toku (gor) v Babilon, subimus impositum saxis … Anxur H.

2. occ. (z oslabelim pomenom prepozicije) primakniti (primikati) se, bližati se, približati (približevati) se;
a) abs.: alii testudine facta subeunt C., multis vulneribus depulsi subibant tamen Cu., subeuntem hostem prohibere Cu., subeunt equites V., subit obvius V. (mu) gre naproti, illa (machina = trojanski konj) subit V. se primika, se pomika naprej, nocte subeuntes deiecit Fl.
b) z adv. abl.: eodem protinus subire Vell.
c) pesn. z dat.: subire portae V., gubernaculo V. pristopiti h krmilu, qui subiit palmae V. ki se je približal zmagi, ki se je še dokopal zmage; z dat. personae: priskočiti komu na pomoč: huic frater subit V.; z dat. finalis: auxilio subeuntem … corripiunt V. na pomoč hitečega, ni fuga subsidio subeat V. da mu ni bil beg v pomoč = da se ni rešil z begom.
d) s praep.: subire ad portas, ad urbem, ad vultum L., ad tecta subibant pauperis Euandri V.
e) z acc.: subire muros L., V., moenia Cu., scopulos V., iam subeunt Triviae lucos atque aurea tecta V. že se bližajo zlatožarečemu (Apolonovemu) svetišču v Trivijinem (= Hekatinem) logu; (o vodovju) prihajati tik do kakega kraja = oblivati, obtekati kak kraj, teči mimo kakega kraja: Mel., ubi maxime montes Cortonenses Trasumennus subit L., mare, quod Ciliciam subit Cu., radices eius (sc. petrae) Indus amnis subit Cu.; o drugih stvareh: cum (sc. luna) … terram subiret Cu. ko stopi za sonce, per lucos … quos et aquae subeunt et aurae H. po katerih šumijo, umbra subit terras O. pokrije; pesn. z acc. personae obrniti (obračati) se na koga, (po)prositi, zaprositi, naprositi koga kaj: precibus tonantem Stat., subit illa minantem Stat.; v sovražnem pomenu napasti (napadati) koga, lotiti (lotevati) se koga: Herbesumque subit Rhoetumque V.; v pass.: fallendus est iudex et variis artibus subeundus Q. —

III.

1. priplaziti se, splaziti se, prilesti, prikrasti se, (pri)tihotapiti se, vtihotapiti se skrivaj k čemu, do česa, v kaj; abs.: acrius illa (sc. puella) subit Pr., an subit (amor) … ? O., cum tibi laudanti credidit, ipse subit O.; z acc.: cavum repetes artum, quem macra subisti H., multi … thalamos subiere pudicos O., subit furtim lumina fessa sopor O.

2. metaf.
a) (o raznih afektih, čustvih, razpoloženjih) obiti (obhajati), obstreti (obstirati), obvze(ma)ti, prevze(ma)ti, napasti (napadati), popasti (popadati), prije(ma)ti, spreleteti (spreletavati), (po)lotiti (lotevati) se koga ipd.: z dat.: (pesn.): subeunt mihi fastidia cunctarum O., ne subeant animo taedia iusta tuo O.; abs. z inf.: subit ira cadentem ulcisci patriam V.; z acc.: sera … paenitentia subiit regem Cu., horum cogitatio subibat exercitum Cu., subit me recordantem fragilitatis humanae miseratio Plin. iun., horror animum subit, quotiens recordor feralem introitum T.; z acc. in ut: cura me subit, ut, quae tibi dicantur, te digna sint Plin. obhaja me skrb;
b) abs. (o boleznih ipd.) nastopiti (nastopati), priti (prihajati), pojaviti (pojavljati) se: subeunt morbi tristisque senectus V.

3. occ.: subit aliquid alicui ali aliquem komu priti (hoditi, prihajati) kaj na misel (na pamet, v glavo), domisliti se česa; z dat. (pesn.): subeant animo Latmia saxa tuo O.; z dat. in inf.: subeat tibi dicere O.; abs.: subiit cari genitoris imago … subiit deserta Creusa V.; z inf. ali ACI: subit antiquitatem mirari Plin., subiret cogitatio iam illa momento horae arsura L., subit, hanc arcana profanā detexisse manu O., subit recordatio egisse me iuvenem aeque in quadruplici Plin. iun. vsiljuje se mi spomin; z odvisnim vprašanjem: qui sim qui fuerimque, subit O.; z acc.: subit animum regis memoria oraculo editae sortis Cu., subibat animos Parmenionis … fortuna Cu., mentem patriae subiit pietatis imago V.; z acc. in ACI: Sen. ph., Plin. idr., cogitatio animum subit indignum esse L., subibat inter haec animum … fratres suos … trucidatos (sc. esse) Cu.; z odvisnim vprašanjem: subit deinde cogitatio animos … quam incertus fortunae eventus communisque Mars belli sit L., mentem subit, quo praemia facto pararis O. Od tod animo (abl.) subire z umom doseči (dosegati), doume(va)ti, razume(va)ti, doje(ma)ti: quantum subire animo sustinueris, tantum tecum auferas Val. Max. —

IV.

1. priti (prihajati) neposredno za kom ali čim, slediti, naslediti (nasledovati) koga ali kaj; z dat. (pesn.): cui (sc. Numae) deinde subibit … Tullus V.; abs.: pulchra subit facies O., subit ipse meumque explet opus O., subiit argentea proles O., subit et Neptunia proles V., pone subit coniunx V. za menoj stopa, post Helymus subit V.; pren. (o sledenju v govoru)
a) subire (sc. verba) T. ponavljati besede za kom.
b) odgovoriti (odgovarjati), odvrniti (odvračati): dicturum plura parentem voce subis Cl., subit ille loquentem talibus Cl.

2. occ. stopiti (stopati) na mesto koga, zamenjati (zamenjevati), nadomestiti (nadomeščati) koga; z dat.: primae legioni tertia, dexterae alae sinistra subiit L., per ducis Euandri nomen … spemque meam, patriae quae nunc subit aemula laudi V. = in na moj up, v katerem sedaj tekmovaje težim za očetovo slavo; z acc.: furcas subiere columnae O., ipsa (sc. Iuturna) subit (sc. aurigam Turni) V.; abs.: velut imperio aut ratione per vices subeunt (sc. elephanti) Plin. se menjavajo (izmenjujejo) (pri napadu); pren.: in quorum locum subiere impietas, perfidia Varr. ap. Non., in quorum subiere locum fraudesque dolique O.

sucesivo naslednji, zaporeden; nepretrgan; bodoči

tres horas sucesivas tri ure nepretrgano
en lo sucesivo v naprej, odslej, v bodoče
para lo sucesivo v bodoče, za bodočnost

suh kot zobotrebec frazem
(zelo suh; zelo ozek) ▸ vékony, mint a piszkafa
Sama ušesa so me bila, bil sem suh kot zobotrebec in kar naprej bolan. ▸ Csontsovány voltam, állandóan beteg, és olyan vékony, mint a piszkafa.
Sopomenke: kot zobotrebec

suivre* [sɥivrə] verbe transitif slediti (quelqu'un komu), iti za (kom), priti za (kom); zasledovati; spremljati, iti s kom; priključiti se (komu); iti vzdolž; kreniti; obiskovati, poslušati (predavanja); ravnati se po, ubogati; opazovati, nadzorovati; verbe intransitif slediti; pozneje, nato priti

se suivre slediti si
à suivre nadaljevanje sledi
comme suit kot sledi
exemple masculin à suivre posnemanja vreden zgled
il suit de là que ... iz tega sledi, da ...
suivre le chemin iti po poti naprej
suivre le droit chemin (figuré) ostati pošten(jak)
suivre la côte pluti vzdolž obale
suivre un cours obiskovati tečaj, predavanja
suivre le cours d'un fleuve iti vzdolž reke
suivre son cours iti svojo pot; normalno potekati
suivre les conseils poslušati, ubogati nasvete
suivre la mode ravnati se po modi
suivre le mouvement (figuré) plavati s tokom; napraviti, delati kot drugi
suivre un parti pripadati neki stranki
suivre quelqu'un en pensée biti v mislih pri kom
suivre quelqu'un de près biti komu tik za petami
suivre une profession opravljati (neki) poklic
suivre le théâtre često iti, zahajati v gledališče
suivre quelqu'un dans la tombe umreti kmalu za kom
suivre les traces, les pas de quelqu'un iti, stopati po stopinjah kake osebe
suivre un traitement (médecine) zdraviti se
suivre quelqu'un toujours et partout ne se ganiti od koga
je ne puis vous suivre ne morem slediti vašim besedam
cet élève ne suit pas en classe ta učenec ne sledi pouku, ni pazljiv v šoli
la nuit suit le jour noč pride za dnevom
sa maison suit la mienne njegova hiša pride (po svoji legi) za mojo
sa femme le suit dans tous ses voyages njegova žena ga spremlja na vseh njegovih potovanjih
suivre un élève nadzirati delo in napredek učenca
le médecin suit le malade zdravnik nadzira potek bolezni pri bolniku
suivre quelqu'un du regard, des yeux spremljati koga z očmi, gledati za kom
le souper fut suivi de la danse večerji je sledil ples
(prière de) faire suivre! (F. S. na pismih) (prosimo) poslati za naslovljencem!
faire suivre quelqu'un dati koga nadzirati
se suivre à la queue leu leu, à la file iti eden za drugim, v gosjem redu
les jours se suivent et ne se ressemblent pas (proverbe) vsak dan prinese kaj novega

summus 3 (iz *sup-mo-s; sup = sub; prim. skr. upamáḥ najvišji, gr. ὕπατος : ὑπό, umbr. somo (= summum)) superl. k adj. superus

I. najbolj zgornji, najzgorn(j)ejši, najvišji (naspr. īnfimus, īmus): summum iugum montis C., pars summum castrorum locum petere coepit C. na vzpetino, na kateri je stal tabor, ex summi cacuminis luco L., summus ego (sc. iacui in triclinio) H. najzgorn(j)ejši = prav zgoraj, najvišje (tj. na prvem, na najčastnejšem mestu); metaf. (o zvoku, glasu) najvišji, najmočnejši, najglasnejši (naspr. īmus): summo haec clamore Pl., agere clamore summo Ter., summo sonitu quatit ungula terram Enn. ap. Macr., sonus summus Plin., Q., vox summa Q., iubeo te salvere voce summa, quoad vires valent Pl., qui summa voce versus multos uno spiritu pronuntiare consuescebat Ci.; toda: modo summa voce (= z najdebelejšim ali najglobljim glasom, z basom), modo hac resonat quae chordis quattuor ima H. (po razporeditvi strun na tetrakordu, na katerem je bila basova struna najvišja, visokotonska struna pa najnižja); partitivno = najzgorn(j)ejši del, najvišji del česa: Ca., Enn., Ter. in poznejši pisci: summus puteus Pl. vodnjakov rob, rob vodnjaka, summum vestimentum Pl. skrajni rob oblačila, summa purpura Lamp. rogljiček ali ušesce toge, summus clipei umbo V. konica (rt) ščitovega popka, in summo (sc. clipeo) custos Tarpeiae Manlius arcis stabat V. na zunanjem ščitovem robu (drugi vežejo: in summo Tarpeiae arcis; gl. spodaj subst. summum -ī), summus mons C. vrh gore, summi montes V. vrhovi (konice, rti) gora, summa urbs Ci., V. ali summa arx V. zgornji del mesta, najvišji del mesta, grad, summum tectum V. sleme, in summa sacra via Ci. prav zgoraj na sveti cesti, summa aqua ali unda, summi fluctus, summa aequora, summum mare V. površina vode itd., summo pectore exstare C. prav zgoraj iz prsi, summum corpus V., O. površina telesa, koža, summa cutis Cels. površina kože, summi digiti Q. konice prstov na nogi, summaque per galeam delibans oscula fatur V. (gl. dē-lībō), summas (sc. amphoras) operit auro N. vrče zgoraj, summa gramina V. travni vršički. Od tod subst.

1. summum -ī, n najzgorn(j)ejši del, najvišji del, najzgorn(j)ejše mesto, najvišje mesto, najvišji prostor, višina, vrh, vršina, rt: summum tecti V. sleme, ab eius (sc. frontis) summo … late diffunduntur (sc. cornua) C., ad summum montis egressus est S.; v pl.: summa tectorum Cu. hišne stehe, summa Lycaei V. vrhovi, summa collis Auct. b. Afr. konica, rt, summa scopuli V. ali petrae Cu. vrhovi, konice, summa (sc. corporis) riguerunt Sen. ph. okončine, skrajn(j)i udje; v obscenem pomenu: summa petere Mart.; abstr. (brez določila v gen.) najzgorn(j)ejše mesto, najvišje mesto, vrh, vrhunec: non longe abesse a summo Ci., leviter a summo inflexum bacillum Ci. od zgoraj, collis ab summo aequaliter declivis C. z vrha, od vrha, od zgoraj, angustius ad summum fastigium C. navzgor, in summo C., L. na vrhu, sunt in summo Plin. iun. prav zgoraj, in summum evadere L., redire in summum Petr., a summo petere Q. površno, dare a summo bibere Luc. fr. začenši od zgoraj, od zgoraj naprej = po vrsti; tako tudi: da, puere, ab summo Pl. ali puere, a summo septenis cyathis committe hos ludos Pl., si quid de summo petas Pl. če hočeš kaj iz najvišje sklede, emergere ad summum Lamp. na površje.

2. summa -ae, f, gl. summa. —

II. metaf.

1. (po dostojanstvu, veljavi, kakovosti ipd.) najvišji, prevzvišeni, največji, najimenitnejši, najznamenitejši, najodličnejši, najizvrstnejši, najboljši, najpoglavitnejši, glavni, najvažnejši, najpomembnejši
a) (o osebah): summus vir Ci., summi viri Pl., summi homines Ci., summus imperator Pl., Ci. vrhovni poveljnik, nadpoveljnik, in summis habitus est ducibus N. šteli so ga med najznamenitejše vojskovodje, summus amicus Ter. najboljši, Simulo fuit summus (sc. amicus) Ter., summum (sc. amicum) alicui esse Ter., summus deûm rector O., summus Iuppiter Enn. ap. Non., Pl., summus Sol Enn. ap. Prob., pater summus (sc. Iuppiter) V., summus deûm V., O., sacerdos Vulg.; z gen.: severitatis et munificentiae summus T. najvišji sodnik o strogosti in milosti. Od tod subst. α) summus -ī, m najvišji, visoki (naspr. infimus najnižji, nizki, namreč izmed ljudstva): Amm.; nav. v pl.: cum par habetur honos summis et infimis Ci., cum a summis, mediis, infimis hoc fit Ci. β) summa -ōrum, n glavna oseba, glavni: summa ducum, Atrides O. (prim.: ductores Danaûm delecti, prima virorum Lucr.)
b) (o stvareh): bellum gerentes summum summā industriā Enn. ap. Non., summum bellum Hirt., sine summa industria N., summa vi Enn. ap. Macr., V., dos summa Ter., summum bonum Ter., Ci., malum Ci., periclum Acc. ap. Ci., periculum N., periculum ac discrimen Ci., in summo et periculosissimo rei publicae tempore Ci. v najhujšem in najnevarnejšem trenutku (času) za državo, summa salus rei publicae Ci. najvišja blaginja države = vsa državna blaginja, summa res publica Ci. vsa državna blaginja, vsa država, summa res publica temptatur Ci., ad summam rem publicam pertinere Ci., summa amentia, ambitio, fides, religio, difficultas, prudentia, infamia, iniuria, copia facultasque dicendi Ci., summa bonitas et aequitas causae Ci. ep., summum artificium, studium Ci., deorum summus erga vos amor Ci. prekomerna, summum ius Ci. najstrožje, do vrhunca dognano pravo; od tod preg.: summum ius summa iniuria Ci.; summus honor Ci., Lucr., honoribus summis perfuncti Ci. ep. ali functi N., summo loco natus Ci. visokega stanu, summi homines ac summis ingeniis praediti Ci., omnia summa facere Ci. kar najbolj se (po)truditi, storiti, kar je (le) mogoče, vident … unum virum esse, in quo summa sint omnia Ci. vse (dobre) lastnosti v največji meri, omnia summa adeptus Ci. vse najvišje, summo magistratui praeesse C., quod si enuntiatum esset, summum in cruciatum se venturos viderent C. najhujše, summum scelus S., summa humanitas, paupertas N., summus imitator N. najmarljivejši, summum genus N. najimenitnejši rod, najimenitnejša družina (rodbina), amicis summas potestates dederat N.; pogosto summa res glavna stvar, najvažnejša stvar, najpomembnejše, vse: consilium de summis rebus capere N. ali habere V., si tantummodo summas (sc. res) attigero N., de summis rebus dimicare N. biti odločilni boj, quo res summa loco, Panthu? V. kako je z vsem?, kako je z državo? (po drugih: kje se bije glavni boj?). Kot subst. summa -ōrum, n najvišja oblast, vrhovna oblast: biennium summis potiti Aur.

2. (časovno ali po zaporedju) najskrajnejši, zadnji (naspr. prīmus): haec est praestituta summa ei argento dies Pl. zadnji dan (rok) za plačilo, venit summa dies … Dardaniae V., cum vero aestas summa esse coeperat Ci. (ob) sredi poletja, hiems summa Ci. ep. koncu se bližajoča, iztekajoča se, summa senectus Ci., summo carmine H. ob koncu pesmi, in fluvium primi cecidere, in corpora summi Lucan., summam manum imponere eloquentiae Q. govorništvo (zgovornost) izpopolnjevati, cuius rei eadem in argumentis ratio est, ut potentissima prima aut summa ponantur Q. prvo ali zadnje, nihil nostrā intersit, utrum ab summo an ab imo an ab medio nomina eorum dicere incipiamus Corn. — Adv.

1. summē kar največ, zelo, močno, nadvse, silno: quod me sollicitare summe solet Ci., summe contendere, diffidere Ci. ep., summe cupere C., summe admirari Q., summe officiosus Ci., summe studiosus, summe iucundum Ci. ep., vir summe disertus Q., mei summe observantissimus Plin. iun., locus summe munitus H.

2. adv. acc. n summum kvečjemu, največ: respondit triduo illum aut summum quadriduo esse periturum Ci., quattuor aut summum quinque sunt inventi Ci., bis terve summum Ci., uno aut summum altero proelio L.; v enakem pomenu poznolat. ad summum: raro quis iterum vel ad summum tertio Marc.

3. adv. abl. n. summō naposled, slednjič, nazadnje, vendarle: quia et initio movendus sit iudex et summo impellendus Q.

Opomba: V pozni lat. se superl. summus še okreplja z adv.: apprime summus Quadr. ap. Gell., valde summus Plin. Val.

sun|ek moški spol (-ka …) potresni, z roko, mečem, električnega toka: der Stoß; pod rebra, z roko, s komolcem ipd.: der Knuff, Puff, Stups, Schubs; (stresljaj) die Erschütterung, samo potresni: das Beben, človeka, vozila: der Ruck; -stoß (milostni Gnadenstoß, naprej Vorstoß, nazaj Rückstoß, pod rebra Rippenstoß, potresni Erdstoß, smrtni Todesstoß, s sulico Lanzenstoß, toka Stromstoß, visoki Hochstoß, z bodalom Dolchstoß, z mečem Degenstoß, z vrtljajem Effetstoß, začetni Anstoß)
sunek sile fizika der Kraftstoß
potresni sunek das Beben, der Stoß
popotresni sunek das Nachbeben
v sunkih stoßweise, ruckweise
blaženje sunov die Stoßdämpfung
jakost potresnih sunov die Bebenstärke

supīnus 3 (sub, stlat. sup; prim. lat. suppus, suppāre, gr. ὕπ-τιος nazaj naslonjen, vznak: ὑπό)

1. (od spodaj) navzgor obrnjen; poseb. o rokah pri molitvi ali prošnji; ko so starodavniki molili ali prosili, namreč rok niso sklepali, ampak so jih dvigali kvišku in obračali dlani proti nebu: tendoque supinas ad caelum manus V. supinas deinde tendens manus conmilitones … orabat L., supinas manus ad caelum ac deos tendentes orantesque, ut … L., e muris supinas manus tendentes orare coeperunt Cu., caelo supinas si tuleris manus H., protendo ad genua vestra supinas manus Petr., porrigere ad aliquem supinas manus Petr., advenientem … exercitus … supinis manibus excepit velut dono deum oblatum Suet., supinus iactus L. navzgor, krožni, arborum tonsura supinior Plin. bolj navzgor, odzgoraj navzpod, (sc. vites) in supinum excisae Plin. navzgor (ali morda: zadaj).

2. nazaj sklonjen (uklonjen), nazaj upognjen, (nazaj) zapognjen, nazaj ukrivljen (zakrivljen), nazaj naslonjen, vznak ležeč: Front., Amm. idr., quid nunc supina susum caelum conspicis? Pl., motu corporis prono, obliquo, supino Ci., os Ci., ora Ci., Plin. iun., caput, cervix, vultus Q., cum supina (sc. manus) in sinistrum latus, prona in alterum fertur Q., modo versā modo supina manu gesticulatus (krileč) Petr., falx Plin., Iuv. cornua Plin. cathedra Plin. stol z upognjenim naslanjalom, naslanjač, naslonjač, palmes Mart., stertit supinus H. vznak (na hrbtu) ležeč, ubi ager cubat supinus Cels., cubat in faciem, mox deinde supinus Iuv., supinum clamosus iuvenem pater excitat Iuv. v postelji ležečega, supini cubitus Plin. ali supina iacendi positio Cael. ležanje na hrbtu; enalaga: venter supinus H. trebuh vznak ležečega.

3. (o svetu) naslonjen, po malem se dvigajoč, po malem napet, položen, poševno razširjen (razprostrt, razpotegnjen): vallis L., colles V., Tibur H., tellus, vindemia, mare Plin., solum Plin. iun., planities Amm.; subst.: per supina camporum Amm. po valovitem dvigovanju in spuščanju.

4. navzgor idoč: si haec supina perseverantibus evaseris studiis Q., supina tabulae schida Plin. kolikor mogoče dolga.

5. nazaj idoč, nazaj tekoč: nec redit in fontes unda supina suos O., fluminaque in fontes cursu reditura supino O., refracta videntur omnia converti sursumque supina reverti Lucr., carmen Mart. pesem, katere nazaj brani verzi imajo isti metrum, kot če jih beremo naprej.

6. metaf.
a) „z nazaj upognjeno glavo“, „glavo (nos) visoko noseč“ = ošaben, prevzeten, ohol, nadut: honore supinus Pers., talia tum refert supinus Mart.
b) „mlahavo (nemarno, brezdelno) naslonjen nazaj “ = nemaren, brezdelen, nedelaven, brez dela, ležeren, starejše praznovit: Dig., supinus et neglegens Sen. ph., oratores otiosi et supini Q., supinus Maecenas Iuv.; o stvareh: animus Cat., compositio Q., auris Mart., deliciae supiniores Mart.
c) kot gram. t.t. (o glagolskih oblikah, ki se s samostalniško sklonsko končnico (sklonilom) tako rekoč „nazaj naslanjajo“ na glagol) α) = namenilnik, supín: Char., Prisc. β) = glagolnik, gerúndij: Char., Prisc.

surplace, sur-place [sürplas] masculin

faire du surplace ostati nepremičen (v ravnotežju, na mestu) na biciklu; (avto) ne se pomikati naprej, kadar je promet opočasnjen v natrpani ulici

Sūsa -ōrum, n (τὰ Σοῦσα) Súze (Súza)

1. glavno mesto perzijske pokrajine Suzijane (današnji Huzistan), od Kira naprej zimska prestolnica perzijskih kraljev: Pr., Cu., Plin.; heterocl. acc. sg. Sūsam: Ap.

2. meton. = pokrajina Suzijána: (sc. regio Uxiorum) finitima Susis est Cu. — Od tod
a) subst. Sūsiānē -ēs, f (Σουσιανή) perzijska pokrajina Suzijána (današnji Huzistan): Plin.; od tod zopet subst. Sūsiānī -ōrum, m (Σουσιανοί) Suziján(c)i, preb. pokrajine Suzijana: Cu., Plin.
b) adj. α) Sūsiānus 3 súški, suzijánski: regio Cu. β) Sūsis -idis, f (Σουσίς) súška, suzijánska, meton. pérzijska: Cu., Sid.