Franja

muff² [maf]

1. samostalnik
neroda (v športu); tepec; neuspeh

2. prehodni glagol
zgrešiti (žogo), ne ujeti, skaziti

to make a muff of it skaziti

mundfaul ki se mu ne ljubi ust odpreti

mussitō -āre (frequ. k mussāre)

1. mrmrati, sam pri sebi brundati, sam pri sebi (predse, v brk) godrnjati, tiho (polglasno) govoriti: ego mecum mussito Pl., clam quidem mussitantes vulgo tamen eum Superbum appellabant L., „malo“, inquit, „ambigere bonos, quam ob rem id non meruerim, quam, quod est gravius, cur impetraverim mussitare“ Amm.

2. meton. molčati o čem, zamolč(ev)ati, tajiti, zatajiti (zatajevati), skriti (skrivati), ne (po)kazati, ne da(ja)ti vedeti: ea Pl., iniuriam Ter., timorem Ap.

mūtus 3 (onomatop. indoev. *mū; prim. gr. μυκός, μύτις, μύτης, μυττός, μύ(ν)δος, lat. mū, mutmut, mūgiō, mussō, sl. mutast (izpos. iz lat. mutus oz. nam. narečnega muta), mutav, mutec, nem. mut, it. muto)

1. negovoreč, nem, mutast; o človeku (naspr. eloquens, garrulus): Pl., nonne satius est mutum esse? Ci., mutus et elinguis diu habitus est Gell., mutum dices Ter. imenuj me mutca (nemca) = besede ne zinem, mutus illico (sc. factus est) Ter. onemel je, molčal je, ni mogel spregovoriti besede; prolept.: muta siles O.; subst.: mutorum linguae Lact. nemih, mutcev; o živalih: Plin., bestiae, pecudes Ci., pecus V., agna H.; metaf.: gratia muta fuit O. je molčala, muta dolore lyra est O. je onemela, umolknila, muta imago a tanto scelere te revocare debuit Ci., aspectus miserorum mutas lacrimas revocet Q.

2. metaf. nem = tih, brezglasen, brez glasu (glasov): tintinnabulum Pl., forum, locus Ci., ager Stat., tempus mutum a litteris Ci. ko se ne piše, silentia noctis O., cum neque muta solitudo indicasset, neque caeca nox ostendisset Milonem Ci., magistri Gell. (o knjigah), artes Ci. upodabljajoče umetnosti (naspr. eloquentia), toda: mutas agitare inglorius artes V. umetnosti, o katerih se ne govori, ki niso ravno na glasu, ki človeka posebej ne proslavijo (npr. zdravilstvo); tako tudi: aevum Sil.; instrumentum fundi Varr. voz idr., scientia Q. ki navzlic vsem svojim pravilom človeka ne nauči govoriti; occ.
a) kot relig. t.t. exta P. F. ki ne daje nobenega pomembnega znamenja;
b) kot gram. t.t. consonantes Q. nemi soglasniki (konzonanti), „mutavci“ (= mutae).

na! [na] interjection, familier da! ne! (v otroškem jeziku)

nàa interj. ne: naa, to ni naša navada

nada nič; zelo malo; prav nič; nikakor ne

nada bueno nič dobrega
¡nada de bromas! šalo vstran!
nada de eso nikakor ne, tega pa ne
nada entre dos platos malenkost
nada más nič več, sicer nič
antes que nada najprej, predvsem, v prvi vrsti
nada más que le, samo, zgolj
nada menos nič manj
¡de nada¡; ¡no ha sido nada! prosim! ni za kaj! (odgovor na: ¡Gracias¡)
de aquí a nada takoj nato
más que nada predvsem; samo, zgolj, le; pravzaprav
nada sé (toda no sé nada) ničesar ne vem
por nada del mundo za nič na svetu
irritarse por nada takoj vzkipeti
mucho ruido para nada mnogo hrupa za nič
en nada estuvo que el buque naufragara ni mnogo manjkalo, pa bi se bila ladja potopila
como quien no hace(dice) nada z veliko lahkoto; meni nič tebi nič
eso costará un duro como nada to bo stalo najmanj 5 peset
si nada supieras če bi kaj izvedel

nager [naže] verbe intransitif plavati; kopati se; (dans v); veslati; familier, figuré v zraku viseti, biti v zadregi, ne razumeti

nager comme un chien de plomb plavati ko kamen
nager le crawl plavati kravl, kravlati
nager entre deux eaux plavati pod vodo, figuré spretno lavirati med dvema nasprotnima strankama
nager dans son sang biti ves oblit s krvjo
nager en grande eau (figuré) kopati se v denarju
nager dans la prospérité, dans l'opulence biti zelo bogat, plavati v izobilju
nager contre le courant plavati proti toku (tudi figuré)
il sait nager zna plavati, figuré zna si pomagati
nager dans les eaux de quelqu'un (figuré) pridružiti se komu, njegovi stranki
nager comme un poisson plavati ko riba

nàk interj. ne, jok: nak, to ni tako; tako se ne bomo pogovarjali, nak

napoo [na:pú:]

1. medmet
britanska angleščina, vojska, sleng izgubljen!, gotov!, ne gre!

2. pridevnik
nekoristen, nesmiseln; gotov, mrtev

nay [néi]

1. prislov
arhaično ne; in celo, ne samo

2. samostalnik
odklonilen odgovor
parlament kdor glasuje proti

yea and nay neodločno, bi in ne bi
to say (s.o.) nay odbiti (komu) kaj
it is enough, nay, too much dovolj je in celo preveč

neanche

A) avv.

1. sploh ne, nikakor ne:
neanche per idea!, neanche per sogno! sploh ne!, kje pa!

2. niti (v podkrepitev negacije):
non ho in tasca neanche un soldo v žepu nimam niti ficka

3. celo... ne, še... ne:
neanche un bambino si comporterebbe così še otrok se ne bi tako obnašal

B) cong. pa če (uvaja dopustne stavke + gerundiv ali nedoločnik):
neanche a pagarlo, neanche pagandolo a peso d'oro lo farebbe tega ne bi storil, pa če bi mu z zlatom plačal

nèbíten -tna -o
1. koji ne postoji: -e zaznave
2. nebivstven, nebitan, nesuštinski: -i razločki

nèbivajóč -a -e koji ne postoji

nec-ne (prim. ne2, B. II. a) in b)) ali ne, nikalna vprašalnica kot drugi člen ločnega vprašanja

1. nav. odvisnega: ut matres familiae … declararent, utrum proelium commiti ex usu esset necne C., quaero, utrum emeris necne Ci., quaeritur … sintne di necne sint Ci., quid possit effici necne Ci., hoc doce, doleam necne doleam, nihil interesse Ci., quaesivere, comoedia necne poëma esset H.

2. (redko) neodvisnega: utrum vultis patri Flacco licuisse necne? Ci., sunt haec tua verba necne? Ci., semina praeterea linquontur, necne, animi corpore in exanimo? Lucr.

nec-opīnāns ali pravilneje nec (neque) opīnāns -antis (nec (neque) in opīnārī) ne sluteč, ne pričakujoč, ne nadejajoč se, ne predvidevajoč, ne obetajoč si, iznenada, ne da bi si mislil: Sen. ph., Suet., Ap., Amm., id voluit, nos sic necopinantis duci falso gaudio, sperantis, iam amoto metu interoscitantis opprimi Ter., ut hanc laetitiam necopinanti primus obicerem ei domi! Ter., Ariobarzanem … praesentibus insidiis necopinantem liberavi Ci., plerosque necopinantis oppressimus Ci., equitibus nostris necopinantibus Auct. b. Hisp., necopinantibus adversariis Auct. b. Hisp., et nec opinanti mors ad caput adstitit Lucr., necopinantibus omnibus unus ex ultima turba Epicyden nominavit L., spem nactus necopinantes eos adgrediendi L., oppressit igitur necopinantes ignarosque omnes L., concidit gravi casu nec opinans Ph., neque opinantibus omnibus Auct. b. Alx.

nec-opīnus 3 (nec, neque in opinus iz opīnārī)

1. pass. nepričakovan, (iz)nenaden, nesluten, nenadejan, nepredviden: mors O., pericula Sil., ictus Stat.

2. act. ne sluteč, ne pričakujoč, ne nadejajoč se, ne predvidevajoč: occultā necopinum perde sagittā! O., ipsum accipiter necopinum rapit Ph.

nēcubi, adv. da ne bi kje, da kje ne (bi): Veg., M., itaque faciunt lapide strata, [et] urina necubi in stabulo consistat Varr., si erunt imbres secuti, videndum necubi aqua consistat: venenum enim gelum radicibus tenellis Varr., dispositis exploratoribus, necubi effecto ponte Romani copias traducerent C., cavere tamen, necubi hosti opportunus fieret S., n. consistere coactis necessaria ad usus deessent, primos ire iussit L., iugum Calliculae superandum esset, necubi Romanus inclusum vallibus agmen adgrederetur L., n. suppressus pereat gener Lucan., itaque, necubi vinceretur Cu., monendo, necubi scamna omittantur Col., aqua dulci diligenter elui, necubi sal inhaereat Col., quos Claudius omnes, necubi imparatus esset, praemiserat Sen. ph. (Apocol.), ac necubi aut honestorum deficeret copia aut multitudinis suboles, equestrem militiam petentis etiam ex commendatione publica cuiusque oppidi ordinabat Suet., a laudibus tuis tempero, necubi tibi ob causam istam videar blanditus Ap.

nēcunde, adv. (ne, unde) da ne bi od kod: cum tertia ipse expedita in statione erat simul castris praesidio et circumspectans, necunde impetus in frumentatores fieret L., Silanus signa quam maxime ad laevam iubebat ferri, necunde ab stationibus Punicis conspiceretur L.

nèdogléden immense, interminable, sans fin ; (prihodnost) lointain ; (posledica) imprévisible, incalculable, dont on ne peut mesurer la portée (ali l'ampleur)