Franja

pendre* [pɑ̃drə] verbe intransitif viseti; vleči se (po tleh) (plašč); verbe transitif obesiti

se pendre obesiti se
pendre son pardessus au porte-manteau obesiti plaščna obešalnik
pendre un condamné au gibet obesiti obsojenca na vislice
pendre quelqu'un en effigie simbolično koga obesiti
(familier) dire pis (pire) que pendre de quelqu'un zelo slabo o kom govoriti
(familier) qu'il aille se faire pendre ailleurs naj ga drugi kaznujejo
laisser pendre ses bras povesiti roke
pendre la crémaillère slaviti vselitev v novo stanovanje
pendre au croc (figuré) obesiti na klin
ça lui pend au nez, sur la tête to mu grozi, to visi nad njim
il n'y a pas de quoi se pendre zaradi tega si ne bom delal sivih las
se pendre au cou de quelqu'un obesiti se komu okoli vratu, prisrčno ga objeti
se pendre à la sonnette neprestano, ves dan zvoniti (zvonec)
il s'est pendu par désespoir iz obupa se je obesil
il ne vaut pas la corde pour le pendre škoda vrvi, na katero bi ga obesili; on je nepoboljšljiv

pénétré, e [-tre] adjectif predrt; figuré prežet, prepričan (de o)

parler d'un ton pénétré govoriti z velikim prepričanjem
pénétré de son importance prepričan o svoji važnosti
pénétré de soi-même domišljav

pera f

1. hruška (sad):
cascare come una pera cotta, matura pasti kot zrela hruška; pren. hitro se zaljubiti
non valere una pera cotta pren. ne biti vreden piškavega oreha

2. šalj. glava:
grattarsi la pera počohati se po glavi

3. pren. pog. (v pridevni ali prislovni rabi): zanič, brez repa in glave, brezzvezen:
lavoro a pera zanič delo
parlare a pera govoriti brez repa in glave

4. pren. žarg. doza mamila, heroina:
farsi una pera vbrizgati si dozo heroina

perfékten parfait, accompli, achevé, fini, consommé, excellent

perfekten cepec sot moški spol accompli, sot en trois lettres, triple sot
perfekten diplomat, umetnik diplomate moški spol, artiste moški spol consommé
to je perfektno c'est fort bien, c'est excellent, c'est parfait
govoriti francosko perfektno parler le français à la perfection (ali de façon parfaite)

perfringo -ere -frēgī -fractum (per in frangere)

I.

1. razbi(ja)ti, prebi(ja)ti, (z)drobiti, premag(ov)ati, nasilno vdreti (vdirati), predreti (predirati), (z)lomiti, razlomiti (razlamljati), vlomiti (vlamljati), s silo si utreti (utirati) pot skozi kaj, odpreti (odpirati) si pot skozi (v) kaj, do česa: qui … omnis altitudines moenium obiectas semper vi ac virtute perfregit Ci., perfracto saxo sortes erupisse Ci., vis incita venti … nubem perfringens Lucr., ne … tela tormentis missa tabulationem perfringerent C., munitiones hostium, phalangem pilis C., quis … lento perfregerit obvia pilo Tib., iumenta secabant … infimam ingredientia nivem et prolapsa … penitus perfringebant L., naves perfregerant proras L., misso perfregit Olympum fulmine O., perfracto limine Sen. tr., perfringit lancea costas Stat., perfringendis obruendisque hostibus T., aciem tenuem T., quod … auro … soleant adamantinae etiam perfringi fores Ap., tuba obsaeptas foris sonitu perfringit Stat. (o zvoku, hrupu), aciem Sil., non ullas valuit perfringere Poenus tota mole vias Sil., quod votis optastis adest, perfringere dextra V., occurrit ei (sc. flumini) Taurus mons … Ommam vocant irrumpentem, mox ubi perfregit, Euphraten Plin., claustra Cu., compedes Plin. iun.; abs.: perfregi Euphrates Plin.; pren. abs.: haec (sc. eloquentia) modo perfringit, modo inrepit in sensus Ci., maius est difficilia perfringere quam laeta moderari Sen. ph.; metaf. predreti (predirati) = premagati, ne (z)meniti se za kaj: repagula iuris, omnia repagula pudoris Ci., adversa impetu perfringe solito Sen. tr.; des operam ut uno impetu perfringatur (sc. res) Ci.; pren.: omnes altitudines Ci., animos (o govorniku) Ci. močno govoriti, močno seči (segati) v srce.

2. vlomiti (vlamljati), prodreti (prodirati): domos T., portas Sil., Lucan., fores Tib., clausas voveo perfringere Thebas Stat., velut perfringere aerarium T., dormientis anus perfracto tuguriolo Ap.; pren.: suavitate ea, qua perfunderet animos, non qua perfringeret Ci. —

II.

1. (z)lomiti se, zlomiti si kaj, poškodovati se, poškodovati si kaj, (z)drobiti se, zdrobiti si kaj: perfringet celsos defixo robore malos (sc. ventus) Ci., perfracta … quadrupedantum pectora pectoribus rumpunt V., perfracto capite acie excessit L., naves, quae non … perfregerant proras litori inlisas L., ut ex ictu neque findatur os neque perfringatur Cels., suam ipse cervicem perfregit T., campi, quos non nisi ingentes boves et forissima aratra perfringunt Plin. iun.

2. metaf. uničiti (uničevati), razbi(ja)ti, (po)rušiti, obrezuspešiti, spodkopa(va)ti, ovreti (ovirati), zavreti (zavirati), spodnesti (spodnašati): omnia cupiditate ac furore Ci., conspirationem bonorum Ci., aliorum domum et omnem familiam perfringens Corn., nemo … me … suspicione perstrinxit, quem non perverterim ac perfregerim Ci., sin istius ingentes divitiae iudiciorum religionem veritatemque perfregerint Ci., non solum ad neglegendas leges, verum etiam ad evertendas perfringendasque Ci.

petit-nègre [ptinɛgrə] masculin

c'est du petit-nègre to je nerazumljivo
parler en petit-nègre govoriti v polomljeni francoščini

pie² [pi] adjectif, invariable črn in bel, marogast; féminin sraka; figuré klepetulja

cheval masculin, jument féminin pie črno-bel konj, kobila
voiture féminin pie de la police črno-bel policijski avto
être voleur comme une pie krasti kot sraka
bavarder, jaser comme une pie mnogo govoriti, brbljati
(figuré) trouver la pie au nid napraviti veliko odkritje, srečno najdbo

pis² [pi] adverbe, adjectif hujše, slabše

le pis najhujše, najslabše
au pis aller v naislabšem primeru
de mal en pis, de pis en pis vedno slabše, hujše
qui pis est kar je še slabše
tant pis tem slabše; škoda, ne da se ničnapraviti
tant pis pour vous škoda, toda krivda je vaša
dire pis que pendre de quelqu'un zelo slabo govoriti o kom
faire du pis qu'on peut napraviti kar se le da najslabše
prendre, mertre les choses au pis biti pripravljen na najhujše

più

A) avv.

1. bolj, najbolj; več, največ:
più bello di te lepši od tebe
il più bello najlepši
più che coraggioso, temerario bolj drzen kot pogumen
poco più malo več
assai più precej več
molto più di veliko več od
tanto più tem bolj

2. mat. plus, in

B) agg. invar. več:
più tempo več časa
più motivi več razlogov

C) m

1. več, večji del:
il più è fatto večji del je narejen
parlare del più e del meno govoriti o tem in onem

2.
i più pl. večina:
i più tacciono večina molči
nel numero dei più med pokojnimi

3.
per lo più ponavadi, večinoma
al più kvečjemu
a più non posso kolikor mogoče, z vso močjo
che più? knjižno kaj naj še rečemo?

pluie [plɥi] féminin dež; ploha; figuré toča

pluie annuelle letna množina padavin
pluie battante naliv, ploha
pluie de coups, de projectiles toča udarcev, izstrelkov
pluie d'or velika množina denarja
pluie de punitions toča kazni
pluie de sable peščeni vihar
pluie tombée količina dežja
pluie torrentielle hud naliv (ko se utrga oblak)
averse féminin de pluie ploha, naliv
eaux féminin pluriel de pluie deževnica
nuage masculin, temps masculin de pluie deževen oblak, deževno vreme
saison féminin des pluies deževna doba
le temps est à la pluie na dež kaže
ennuyeux comme la pluie silno dolgočasen
le jour a commencé sous la pluie dan se je začel z dežjem
faire la pluie et le beau temps imeti velik vpliv, imeti popolno oblast, vedriti in oblačiti
être à couvert de la pluie (figuré) biti na varnem
parler de la pluie et du beau temps govoriti banalnosti
craint la pluie! varuj pred vlago!
après la pluie le beau temps (proverbe) za dežjem pride sonce, figuré za slabim pride dobro

plūs, plūris, pl. plūres, plūra, komp. k multus (iz *plēos, *plĕos; prim. skr. prāyaḥ več, gr. πλείων, πλεῖον, eol., dor. πλήων, homersko πλέων, πλέον, lezboško πλέες, kretsko πλιες; gl. plēnus)

I.

1. sg. plūs več, kot subst. n. večji del, večina, večina primerov, večinoma, povečini: tantum et plus etiam mihi deberet Ci., quod plus est Ci.; z gen. quantitatis: plus doloris capere C., plus virium habere N., Ci., uno (za enega) plus Tuscorum cecidisse in acie L., non plus habuit secum quam XXX de suis N. ne večje množice, ne več mož, plus facere quam pollicitus esset C.; v acc. adv.: plus dolere Ci., plus posse, valere Ci., C., videre plus quam semel Ci., ab urbe plus quam X dies aberat Ci., plus minus Hirt. približno, plus minusve quam … Pl., Ter., Q. več ali manj kot … ; pri imenih (nomina): perfidia plus quam (več kot, bolj kot) Punica L., confiteor eos plus quam parricidas esse Ci.; z abl. comparationis: plus nimio H. (več kot) preveč, preko vseh meja; pri števnikih večinoma brez quam: plus mille (več kot tisoč) capti L.; v gen. pretii: pluris (dražje) emere, pluris esse Ci. več vreden biti, več stati, pluris facere, putare, aestimare Ci. (idr.) višje (bolj) ceniti; redkeje v abl. pretii: plure vendunt Luc. fr., plure altero tanto Pl. fr., plure vēnit Ci. fr.

2. pl. plūrēs (m, f), plūra (redko plūria, n), toda gen. plūrium (naspr. pauci, aliqui, singuli, unus)
a) več njih, številnejši (s komparativnim pomenom): unus praedones plures cepit quam omnes antea Ci., primo XV milia, postea plures C.; subst.: quid plura (sc. dicam)? Ci. čemu (zakaj) (še) več besed? čemu (zakaj) (še) dalje govoriti o tem? kaj bi še dalje (še več) govoril? = na kratko, skratka = ne plura (sc. dicam) Plin., plures armati N. v večjem številu, številnejši, pluribus verbis persequi N. ali (samo) pluribus exsequi Ph. obširneje, displicuit pluribus N. večini; plures (naspr. pauciores, gr. οἱ ὀλίγοι = imenitniki, plemiči, bojarji) = drhal, množica: Pl.; evfem. (= gr. οἱ πλείονες) umrli, pokojniki: se ad plūrēs penetrare Pl. ali ad plures abire Petr. = umreti.
b) več (mnogo, veliko) njih, mnogi (če nasprotje ni izrecno omenjeno): plures vestrum Cu., plurium annorum indutiae L., plura castella pariter temptaverat C., pluribus praesentibus eam rem iactari nolebat Ci. —

II. superl. plūrimus 3 (tvorjen iz komp. plūs s superl. pripono -imus) največ, zelo veliko; zelo obilen (velik), premnog; pl. sprva adj.: qui optimam navem, plurimos nautas haberet Ci.; toda elativ: plurimi (premnogi) versūs Ci., plurimis verbis Ci. zelo (nadvse) obširno, quam plurimas serpentes colligi iubet N. kar največ, kolikor mogoče; potem subst. največ, zelo veliko njih, večina: huius sententiam plurimi sunt secuti N., nonnulla ab imperatore miles, plurima vero fortuna vindicat N., ut illi quam plurimi deberent S. Pri pesnikih v sg. (toda le pri kolekt.): plurima praeda Pl., (sc. bos) cui plurima cervix V. zelo obilen, zelo debel, quā plurimus erit (sc. fons) O. najobilneje (najbogateje) (pri)vre na dan, plurima quā silva est O. najgostejši, collis V. zelo velik, plurima lecta rosa est O. premnoge rože, per plurimum laborem H., plurima flammas Aetna vomit O. največi del (= večina) Etne, plurima luna Mart. polna luna; o osebah: in toto plurimus orbe legor O. široko po svetu, daleč po svetu, širom sveta, širom po svetu; toda plurimus in Iunonis honorem H. posebno vnet častilec Junone. Subst. plūrimum -ī, n zelo (prav) veliko, največ, največi del; z gen. quantitatis: in armis plurimum studii consumebat N., plurimum gravitatis Ci., virtutum Q., mali Sen. ph., plurimum quantum favoris Fl. (zelo) zelo veliko naklonjenosti; z gen. pretii pri glagolih čislanja (cenjenja): plurimi aliquem facere Ci., N., quod plurimi est Ci.; z abl. pretii pri glag. trgovanja oz. kupovanja: quam plurimo vendere, vēnire Ci. kar najdražje; adv. acc. sg. plūrimum

1. največ, zelo (prav) veliko, premnogo: ut te plurimum diligam Ci., cui plurimum credebat Cu., plurimum intererat Ci., ut plurimum tussiat Petr.

2. kvečjemu: diebus plurimum novem Plin., datur ad leniter molliendam alvum plurimum drachma una, modice IIII obolis Plin.

3. največ, večidel, večinoma, povečini, zvečine: plurimum Cypri vixit N., domum ire pergam; ibi plurimum est Ter.

Opomba: Star. superl. plīsimus ali plūsimus: plisima, plurima Fest., f[o]edesum foederum, plusima plurima, meliosem meliorem Varr.

pò | po

A) adv.

1. (per) ciascuno:
v sobah prenočuje po pet ljudi dormono in cinque per stanza
vsak otrok je dobil po eno darilo ogni bambino ha ricevuto un regalo (a testa)

2. per, ○:
sprehaja se po ure in ure passeggia ore e ore, per ore e ore
korakajo po dva in dva marciano in fila a due per due, a due a due

3. (za izražanje prodajne cene) a, ○:
jajca so po deset tolarjev le uova sono a dieci talleri, dieci talleri (cadauno)
inštruira po tritisoč tolarjev dà lezioni private a tremila talleri (l'ora)

B) po prep. (s tožilnikom)

I. per, ○:
poslati po zdravnika chiamare il medico
skočiti po zdravila andare a prendere le medicine

2. (s svojilnim zaimkom za izražanje hotenja, volje) secondo me, te, lui, ecc., come me, te, lui ecc., a modo mio, tuo, suo ecc.

3. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) come, alla maniera di:
po božje častiti venerare come Dio, come un dio
po bratovsko deliti spartire come fratelli, fraternamente
skrbeti za koga po očetovsko curare qcn. paternamente

II. (z mestnikom)

1. (za izražanje premikanja, stanja) per:
hoditi po gozdu andare per il bosco
ptice skačejo po vejah gli uccelli saltellano per i rami, di ramo in ramo

2. (za izražanje usmerjenega premikanja) per:
stopati po cesti andare per la strada
plezati po vrvi arrampicarsi per la fune

3. (za izražanje premikanja z določenim namenom) ○:
seči po knjigi prendere un libro
iti po opravkih adempiere impegni
iti po nakupih andare a comprare, andare a fare spese, fare acquisti, fare lo shopping, fare le compere

4. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) ○, di:
povprašati po znancu chiedere notizie del conoscente
vprašati po imenu chiedere il nome
potreba po jedi bisogno di mangiare
pohlep po denarju avidità di denaro
žalovati po kom piangere qcn.

5. (za izražanje časa, ki mu sledi dogajanje) dietro; dopo, fra:
po plačilu dietro pagamento
po povzetju dietro consegna
po desetih letih ga spet vidim lo rivedo dopo dieci anni
po dveh tednih se vrnem torno fra due settimane
po Divači pride Sežana dopo Divaccia viene Sesana

6. (za izražanje merila) da, a, secondo:
spoznati koga po glasu riconoscere qcn. dalla voce
oblačiti se po modi vestire alla moda
igrati po notah suonare secondo le note

7. (za izražanje sredstva) per:
poslati po pošti spedire per posta

8. (za izražanje vzroka) per, da:
po tvoji krivdi per colpa tua
sloveti po lepoti essere famosi per (la) bellezza

9. (za izražanje izvora) di, da:
okus po čokoladi sapore di cioccolato
smrdeti po žganju puzzare di acquavite
po očetu ima oči, po materi lase ha gli occhi del padre, i capelli della madre

10. (za izražanje načina) ○, adm. giusta:
plaziti se po trebuhu strisciare pancia a terra, carponi
obsoditi po krivem condannare ingiustamente
jeziti se po nepotrebnem arrabbiarsi senza bisogno
po dekretu giusta il decreto

11. (za izražanje mere) a:
jemati zdravila po kapljicah prendere le medicine a gocce
plačevati po kosu pagare al pezzo

12. (za izražanje cene) a:
po tovarniški, po znižani ceni a prezzo di fabbrica, a prezzo ridotto
po čem je vino? a quanto è il vino?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kri vpije po maščevanju il sangue chiama vendetta
J. K., po domače Maček J. K., vulgo Maček
pren. iti po gobe tirare le cuoia, (za stvar) andare in rovina, andare a monte, andare alla malora
po mojem to ni prav secondo me, a mio modo di vedere questo non va
pog. govoriti po naše parlare alla nostra maniera
priti po slovo venire ad accomiatarsi
šport. zmagati po točkah vincere ai punti
vet. krava je po teletu la vacca ha figliato da poco
po abecednem redu alfabeticamente
po kronološkem redu in ordine cronologico
po domače (preprosto) alla buona, sans façon franc.
po drobcih minutamente
po dva in dva a due a due
jur. po hitrem postopku per direttissima
po krivici immeritatamente
po lastni ceni a prezzo di costo
po lovsko (na lovski način) alla cacciatora
po malem a spizzichi
po malem delati, šivati, študirati lavoracchiare, cucicchiare, studiacchiare
po materini strani in linea materna
teta po materi zia materna
po mornarsko alla marinara
po možnosti possibilmente
po nagnjenosti tendenzialmente
po nesreči disgraziatamente, malauguratamente
po običaju tradizionalmente
(naročiti kaj) po povzetju (ordinare qcs.) contrassegno
po predpisih normativamente
po rodu oriundo (adj.)
Tržačan po rodu oriundo di Trieste
po sebi razumljivo implicitamente
po splošnem mnenju a detta di tutti
(pluti) po toku (navigare) a seconda
po videzu all'aspetto
pog. (iti) po vodi (andare) a rotoli
po vseh štirih carponi
PREGOVORI:
po jutru se dan spozna il buon dì si vede dal mattino
gost je kot riba, po treh dneh smrdi l'ospite è come il pesce, dopo tre giorni puzza

pohválno adv. lodevolmente, in termini encomiastici:
pohvalno govoriti o kom parlare di uno in termini encomiastici

pointu, e [pwɛ̃tü] adjectif koničast, ošiljen, oster; figuré oster, rezek

parler sur un ton pointu govoriti z rezkim glasom

polítika politics pl (s konstr. v sg), policy

polítika neuvrščenosti policy of nonalignment
notranja polítika domestic policy (ali affairs pl)
zunanja polítika foreign policy
polítika sile power politics
slepa (nojeva) polítika head-in-the-sand (ali ostrich) policy
polítika pritiska policy of squeeze
finančna polítika financial policy
igrati vlogo v polítiki to take part in politics
govoriti o polítiki to talk politics
posvetiti se polítiki to go into politics
tržna polítika marketing policy
poštenost je najboljša polítika honesty is the best policy
v polítiki je vse dovoljeno in politics no holds are barred
vodenje polítike policy making
polítika emisije denarja currency issue policy
monetarna kreditna polítika monetary credit policy

polítika politique ženski spol

politika cen, plač politique des prix, des salaires
politika čakanja, odlašanja attentisme moški spol, politique expectante
daljnovidna politika politique à long terme
politika miroljubnega sožitja politique de coexistence pacifique
politika moči politique de la force (ali des gros bataillons)
politika odprtih vrat politique de la porte ouverte
politika sporazumevanja politique d'entente
agrarna, carinska, davčna, gospodarska, trgovinska politika politique agraire, douanière, fiscale, économique, commerciale
finančna politika politique financière (ali des finances)
notranja, zunanja politika politique intérieure, extérieure (ali étrangère)
obkroževalna politika politique d'encerclement (ali d'isolement)
rasna politika politique raciste (ali raciale)
slepa politika politique de l'autruche
strankina politika politique de parti
govoriti o politiki parler (ali causer) politique
lotiti se politike se lancer dans la politique
mešati se v politiko se mêler de politique
ukvarjati se s politiko faire de la politique, s'occuper de politique

polítika política f

agrarna (carinska, ekonomska, socialna, notranja, zunanja) politika política agraria (arancelaria, económica, social, interior, exterior)
kreditna (finančna, svetovna, nojeva) politika política crediticia (financiera, internacional, de avestruz)
obkroževalna politika política de cerco (ali de aislamiento)
politika požiganja zemlje política de la tierra quemada
politika moči política de fuerza
govoriti o politiki hablar de política
zasledovati vedno isto politiko no cambiar de política
posvetiti se politiki dedicarse a la política

politique [pɔlitik] adjectif političen; državni, državniški; figuré diplomatski, spreten; masculin politik; kar je politično; féminin politika; dejavnost državnih oblasti (strank, razredov) na raznih področjih; spretnost v upravljanju države in državnih zadev; državni posli, namere

politique agraire, commerciale, économique, fiscale agrarna, trgovinska, gospodarska, davčna politika
politique des gros bataillons politika moči
politique de plein emploi politika polne zaposlenosti
politique d'entente politika sporazumevanja
politique intérieure, extérieure (ali: étrangère) notranja, zunanja politika
politique financière, des finances, budgétaire finančna, budžetna politika
politique de force politika, ki je usmerjena na povečanje ali dosego moči
politique mondiale svetovna politika
politique de la porte ouverte politika odprtih vrat
politique des prix, des salaires politika cen, plač
ne pas changer de politique, conserver la politique voditi vedno isto politiko
mener, poursuivre une politique voditi politiko
parler politique govoriti o politiki
s'occuper, se mêler de politique baviti se s policiko, mešati se v politiko

póln (-a -o) adj.

1. pieno, ripieno; (zvrhan) colmo; carico:
nabito poln gremito, pieno zeppo, strapieno, affollato
trg poln ljudi una piazza gremita di gente
poln načrtov, vtisov pieno di progetti, di impressioni
ceste polne blata strade fangose, piene di fango
polna puška fucile carico
poln okus gusto pieno, corposo
polni delovni čas orario a tempo pieno
polno (zasedeno)
vozilo vettura completa
obdobje, polno dogodkov periodo denso di avvenimenti
spis, poln pravopisnih napak un tema fiorito di errori di ortografia
poln slovničnih napak sgrammaticato
besede, polne groženj parole gravide di minaccia
pot, polna nevarnosti cammino irto di pericoli
poln črvov verminoso, pieno di vermi
poln domišljije fantasioso, pieno di fantasia
poln gnojnih mehurčkov pustoloso, pieno di pustole
poln krvi sanguigno, pieno di sangue
poln madežev chiazzato, pieno di chiazze, pieno di macchie
poln občudovanja ammirato, ammirativo, pieno di ammirazione
poln pomislekov scettico
poln skrbi affannoso
poln spoštovanja reverenziale, pieno di rispetto
poln upanja, zaupanja speranzoso, fiducioso, pieno di speranze, pieno di fiducia
polna zasedenost completo
mat. polni kot angolo giro

2. (ki predstavlja najvišjo stopnjo, cel) pieno; integrale:
polna pokojnina pensione piena, integrale

3. (popoln) pieno, completo; tutto:
voj. v polni bojni opremi in pieno assetto di guerra
v polnem številu tutti
napisati polni naslov scrivere l'indirizzo per intero
v polnem pomenu besede nel pieno senso della parola
v polni meri completamente, del tutto

4. pren. (ki ima na telesu precej mesa) pieno, pienotto, corpulento

5. pren. (poudarja pomen samostalnika)
poln kljun beccata
poln kozarec bicchiere (pieno)
polna usta boccata
polna vreča sacco, saccata, sacco pieno
poln predpasnik grembiule, grembialata
polno naročje bracciata
pren. biti v polnem cvetu let essere nel fiore degli anni
pog. imeti poln kufer koga, česa avere le tasche piene di qcn., di qcs.; essere stufo di qcs.
pohištvo iz polnega lesa mobili di legno massiccio
pren. živeti ob, pri polnih loncih vivere, nuotare nell'abbondanza
pren. vselej razpoloženi in vseh muh polni komedijanti gli eternamente spassosi commedianti, mai a corto di trovate
pren. biti poln samega sebe essere pieno di sé
pren. biti poln vina essere ubriaco (fradicio)
pren. imeti polno denarnico essere ricco (sfondato)
pren. imeti polno glavo skrbi avere un mucchio di preoccupazioni
pren. vulg. imeti takoj polne hlače farsela subito addosso
pren. delati s polno paro lavorare a pieno ritmo, a tutto vapore
pren. imeti polne roke dela avere un sacco di lavoro
pren. imeti zmeraj polno torbo novic essere sempre al corrente, informatissimo
govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
pren. da je bila mera polna ... per colmo della disgrazia...
zakričati iz polnega grla gridare a squarciagola, con quanto fiato si ha in corpo
pluti s polnimi jadri k cilju navigare a gonfie vele verso la meta
zadihati s polnimi pljuči respirare a pieni polmoni
pren. imeti česa že polna ušesa essere stufo di ascoltare qcs.
polna črta linea piena, non interrotta
astr. polna luna luna piena, plenilunio
avt. voziti s polnim plinom andare a tutto gas
les. polni meter metro cubo
lit. polni stik rima
polni penzion pensione completa
bot. polni cvet fiore polipetalo
PREGOVORI:
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole

polomljen [ó] (-a, -o) gebrochen, holperig
govoriti polomljeno slovenščino/nemščino/francoščino slowenisch/ deutsch/französisch radebrechen