Franja

dobíti (-ím) | dobívati (-am)

A) perf., imperf.

1. (postati imetnik česa) ricevere, avere:
dobiti pismo ricevere una lettera
kaj dobiti (v trgovini) comprare, trovare

2. (postati bogatejši)
a) (za kako stvar) avere, ottenere:
dobiti na posodo, za doto avere in prestito, in dote
dobiti za denar, zastonj avere, ottenere dietro pagamento, avere gratis
dobiti otroka avere un bambino
dobiti veselje do dela trovare soddisfazione nel lavoro
dobiti sive lase incanutire
dobiti pogum prender coraggio
b) (postati deležen):
dobiti bolezen, vročino ammalarsi, venire (a qcn.) la febbre
dobiti kašelj, živčni napad buscarsi la tosse, avere un collasso nervoso

3. (sprejeti denar kot nadomestilo) prendere:
koliko si dobil za avto? a quanto hai venduto l'auto?

4. (s širokim pomenskim obsegom) trovare, ottenere:
dobiti delo v tovarni trovare lavoro nella fabbrica

5. (uspešno končati določeni proces) vincere:
dobiti pravdo, stavo, vojno vincere la vertenza, la scommessa, la guerra

6. prendere, catturare, acchiappare:
ko te dobim, boš tepen se ti acchiappo, le prendi

7. (izraža, da je kaj na voljo) trovare; acquistare:
vstopnice se dobijo pri blagajni i biglietti si possono acquistare presso la cassa

8. (z glagolskim samostalnikom):
dobiti v nagrado avere in premio, essere premiato
dobiti opomin essere ammonito
dobiti priznanje ottenere il riconoscimento
dobiti soglasje avere, ottenere il consenso
dobiti gol prendersi un gol
dobiti eno okrog ušes, klofuto prendersi, buscarsi uno schiaffo
dobiti obisk ricevere una visita
dobiti vpogled prendere in visione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
žarg. trg. že dobite? il signore è servito? posso servirla?
pog. dobiti košarico ricevere un rifiuto
pren. dobiti kroglo v glavo essere ferito alla testa, essere ucciso
pog. dobiti noge prendere il volo, sparire
dobiti ... mesecev, ... let (zapora) prendere tanti mesi, anni (di prigione, di galera)
pren. dobiti svoje avere ciò che (uno) si è meritato, esser compensati a dovere
dobiti jih po glavi, po grbi prenderle, prenderne, buscarle
dobiti jih po nosu, po prstih prendersi una doccia fredda
pog. dobiti brco, čevelj essere licenziati (in tronco)
dobiti mlade figliare
če te dobim v roke, v kremplje! attento a non capitarmi sotto le mani, tra le grinfie!
dobiti ga v glavo ubriacarsi forte
dobiti (ujeti)
koga na laži cogliere qcn. in fallo
dobiti koga v oblast avere qcn. in proprio potere
dobiti kaj za pod zob mettere qcs. sotto i denti
pren. dobiti veter v jadra navigare col vento in poppa
rel. dobiti odvezo ricevere l'assoluzione
šport. dobiti točke vincere, conquistare punti
PREGOVORI:
kdor dolgo izbira, izbirek dobi chi troppo vuole nulla stringe

B) dobíti se (-im se) | dobívati se (-am se) perf., imperf. refl. (sestati, sestajati se) pren. trovarsi, incontrarsi

dobrodélen benéfico; caritativo

dobrodelno društvo sociedad f caritativa
dobrodelna predstava función f benéfica
dobrodelno delo obra f caritativa
dobrodelni nameni fines m pl caritativos

documenter [-mɑ̃te] verbe transitif z dokumenti podpreti, izpričati; oskrbeti z dokumenti (quelqu'un koga); informirati

se documenter zb(i)rati dokumente, priskrbeti si ali dobiti dokumente
travail masculin documenté dokumentirano delo

dodat|ek³ moški spol (-ka …) denar: die Zulage; (dotacija) der [Zuschuß] Zuschuss; k plači: die Gehaltszulage, -zulage (na storilnost Leistungszulage, za delo ob nedeljah Sonntagszulage); k mezdi: der Lohnzuschlag
božični dodatek das Weihnachtsgeld
dodatek za delovno obleko das Kleidergeld, der [Bekleidungszuschuß] Bekleidungszuschuss
dodatek za gospodinjstvo die Haushaltszulage
dodatek za nevarno delo die Gefahrenzulage
dodatek za nočno delo der Nachtzuschlag
dodatek za težaško delo die Schwerarbeiterzulage, Erschwerniszulage
dodatek za umazano delo die Schmutzzulage
dodatek za uspešnost die Gratifikation, Erfolgsgratifikation
draginjski dodatek der Teuerungszuschlag
družinski dodatek die Familienzulage, der Familienzuschlag, die Familienbeihilfe
funkcijski dodatek die Amtszulage
krajevni dodatek der Ortszuschlag
otroški dodatek die Kinderbeihilfe, der [Kinderzuschuß] Kinderzuschuss, das Kindergeld
stanovanjski dodatek das Wohngeld
vodstveni dodatek die Leiterzulage
pri pokojninah: dodatek za pomoč in postrežbo die Hilflosenzulage, der [Hilflosigkeitszuschuß] Hilflosigkeitszuschuss, das Pflegegeld
varstveni dodatek die Ausgleichszulage

dodátek addition; supplement; extra; appendix; rider; (oporoki) codicil; (pogodbi) clause; (primes) alloy, mixture

dodátek plači bonus, allowance
kot dodátek in addition to
dodátek za nevarno delo danger money

dodatni zaslužek moški spol der Mehrverdienst; (dodatno delo) der Zuerwerb, Nebenerwerb

doktorat samostalnik
1. (stopnja izobrazbe) ▸ doktorátus, doktori cím, PhD Doktorat iz računalniških znanosti je pridobil na univerzi Columbia v New Yorku. ▸ A számítástudományi doktorátusát a New York-i Columbia Egyetemen szerezte.

2. (podiplomski študij) ▸ doktori képzés, PhD-képzésZlahka bi naredil doktorat iz matematike. ▸ Könnyedén el tudnám végezni a matematika PhD képzéstPo doktoratu na univerzi v Chicagu leta 1960 je postal profesor na kalifornijski in harvardski univerzi. ▸ Miután 1960-ban Chicagóban elvégezte a doktori iskolát, a californiai és harwardi egyetem professzora lett.

3. (raziskovalno delo) ▸ doktori disszertáció, doktorátusZdaj pripravlja doktorat s področja filma na univerzi v Celovcu. ▸ Most készíti a doktori disszertációját film témában a klagenfurti egyetemen.

doktorska disertacija stalna zveza
(znanstveno delo) ▸ doktori disszertáció, doktori értekezésČlani komisije lahko že v času ocenjevanja predloga doktorske disertacije sporočijo kandidatu pripombe. ▸ A bizottság tagjai már a doktori disszertációs javaslat elbírálása során is tehetnek észrevételeket a jelöltnek.
Po prihodu iz vojske je nadaljeval študij in leta 1991 uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo. ▸ A hadseregből való távozása után folytatta tanulmányait, és 1991-ben sikeresen megvédte doktori disszertációját.

dóktorski doctoral

dóktorska čast doctorate, doctorship
dóktorska disertacija (delo) doctoral thesis (ali dissertation), thesis for doctorate
dóktorski izpit doctoral examination, examination for a doctor's degree

dolgolet|en [é] (-na, -no) langjährig; vieljährig
premija za dolgoleto delo die Treueprämie

dolgotrájen largo, de larga duración; duradero ; med crónico

dolgotrajno delo trabajo m paciente
dolgotrajna pogajanja negociaciones f pl laboriosas

določen čas moški spol der Termin; die Frist; razdobje: die Zeitspanne
za določen čas čas auf Zeit, befristet
v delovnem razmerju: za določen čas Zeit-
(oficir der Zeitoffizier, vojak der Zeitsoldat, osebje das Zeitpersonal, delo die Zeitarbeit)

dom¹ [ó] moški spol (-a …) das Zuhause; das Heim; das Elternhaus
dostava: na dom frei Haus
izposoja na dom die Entleihung
delo na domu die Heimindustrie, das Heimwerk, die Heimarbeit
delavec, ki opravlja delo na domu der Heimarbeiter
nega bolnika na domu die Hauspflege
obisk (zdravnika) na domu der Hausbesuch
obisk stranke na domu der Kundenbesuch
oskrba na domu die Heimbetreuung
pouk na domu der Hausunterricht
študij na domu das Heimstudium
zakon o delu na domu das Heimarbeitsgesetz
proti domu heim, heimwärts
brez doma heimlos, unbehaust
držati se doma häuslich sein
od doma von zuhause weg

dóm casa f ; hogar m ; domicilio m

domači dom casa paterna
dečji dom guardería f (ali hogar m) infantil, casa-cuna f
gasilski dom casa del cuerpo de bomberos
kulturni dom casa de las actividades culturales
mladinski dom hogar juvenil
počitniški dom centro m de vacaciones
študentovski dom hogar m (ali residencia f) de estudiantes
sindikalni dom hogar sindical
zdraviliški dom casino m (de una población balnearia)
zdravstveni dom ambulatorio m, policlínica f
delo na domu trabajo m domiciliario

domač (-a, -e)

1. hiša: das Elternhaus
domača vas das Heimatdorf
domači kraj der Heimatort

2. iz domače hiše, domačega kraja, okolja, dežele: heimisch, einheimisch, eingeboren; prebivalstvo: eingesessen, ortsansässig; (avtohton) tudi za divjad: bodenständig, autochthon; (dobro znan) vertraut, wohlvertraut
domače ognjišče Heim und Herd

3. iz domovine, v domovini: heimatlich
domača kuhinja die Landesküche
narejen v državi: im Inland hergestellt
domači trg der Inlandsmarkt
domača cena der Inlandspreis
domača pasma die Landrasse
domača poraba der Binnenkonsum
domača prodaja der Inlandsabsatz
domača sorta die Landsorte
domača valuta die Landeswährung, Inlandswährung
let na domači progi letalstvo der Inlandflug
domači oddelek die Inlandsabteilung

4. doma narejen: hausgemacht, Hausmacher- (klobasa Hausmacherwurst); [selbstgemacht] selbst gemacht, pivo: [selbstgebraut] selbst gebraut, pecivo, kruh: hausgebacken
domača pijača (delanec) der Haustrunk
domače jajce das Landei
domače maslo die Bauernbutter, Landbutter
domače platno die Hausleinwand

5. na domu, doma: Heim-, Haus- (golob die Haustaube, jopič die Hausjacke, koncert das Hauskonzert, kunec das Hauskaninchen, der Stallhase, glasba die Hausmusik, halja der Hausmantel, hči die Haustochter, kokoš das Haushuhn, koza die Hausziege, lekarna die Hausapotheke, mačka die Hauskatze, naloga Hausarbeit, Hausaufgabe, nega Hauspflege, Hauskrankenpflege, obleka der Hausanzug, obrt das Hausgewerbe, raba der Hausgebrauch, raca die Hausente, žival das Haustier, delo die Hausarbeit, obrtniška dela das Heimwerken, zdravilo das Hausmittel, das Hausmittelchen)
domači mojster der Bastler, der Heimwerker
domači pes der Haushund
domači učitelj der Hauslehrer, der Privatlehrer
domači naslov die Privatadresse
domača hrana die Hausmannskost

6.
biti domač ein und aus gehen, sich heimisch fühlen
postati domač heimisch werden

domàč (-áča -e)

A) adj.

1. familiare, domestico; casalingo, casereccio, di casa:
živeti v težkih domačih razmerah vivere in difficili condizioni familiari
domača hrana, kuhinja cucina casalinga
domača dela, opravila lavori domestici
domača obrt artigianato domestico
domača halja vestaglia; negligée
domača jopica liseuse
domača lekarna farmacia (domestica)
domači učitelj istitutore, precettore; knjiž. aio

2. (iz ožje, širše domovine) nostrano, nazionale; del luogo, locale, del paese; di casa:
domača ekipa squadra locale, di casa
domača industrija l'industria nazionale
domače tržišče il mercato nazionale, nostrano
domači fantje i giovani del luogo, del paese
domači film pellicola di produzione nazionale; ekst. la cinematografia nazionale
pren. domači kraj campanile

3. (ki živi ob človeku) domestico:
divje in domače živali animali selvatici e domestici

4. (krotek) mansueto, docile:
pes je domač il cane è mansueto

5. (ki ne kaže strahu v občevanju z ljudmi) familiare:
biti domač s kom essere intimo con qcn.
postati domač acclimatarsi, ambientarsi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šol. domača naloga compito di casa
iron. domači prijatelj amico di famiglia
domače ognjišče focolare domestico; casa, famiglia
stopiti spet na domača tla tornare in patria
domače delo lavoro a domicilio
domače platno tela fatta in casa
šol. domače čtivo letture per casa
domači kruh pane casereccio
domači učitelj precettore, istruttore

B) domáči (-a -e) m, f, n
pomrli so mu vsi domači gli sono morti tutti i familiari
prinesi merico domačega! portami un boccale di vino del luogo!
pog. navijati za domače fare il tifo per la squadra del luogo

domani

A) avv.

1. jutri
domani l'altro, doman l'altro pojutrišnjem
domani a otto jutri teden
a domani! nasvidenje jutri!

2. pren.
oggi a me, domani a te danes meni, jutri tebi
oggi qui, domani là danes tukaj, jutri tam
oggi o domani prej ali slej
da oggi a domani od danes do jutri
rimandare un lavoro dall'oggi al domani preložiti delo na jutri
dagli oggi, dagli domani sono riuscito a persuaderlo tako dolgo sem ga nagovarjal, da sem ga prepričal

B) m

1. jutri

2. prihodnost, bodočnost:
in un prossimo domani v bližnji prihodnosti, kmalu
in un domani molto lontano v daljni prihodnosti, kdove kdaj

domicile [dɔmisil] masculin bivališče; dom, stanovanje; domicil

à domicile doma, domov
sans domicile fixe brez stalnega bivališča
certificat masculin de domicile domovnica, domovinska izkaznica
changement masculin de domicile sprememba bivališča
droit masculin de domicile domovinska pravica
livraison féminin à domicile dostava na dom
travail masculin à domicile delo na domu
changer de domicile spremeniti bivališče
établir son domicile, élire domicile nastaniti, naseliti se
prendre quelque chose à domicile priti po kaj na dom
remettre à domicile dostaviti na dom
travailler à domicile delati na domu

dormir* [dɔrmir] verbe intransitif spati; figuré počivati; mirovati; stati (stojim); zaspati (sur quelque chose pri čem); biti ohlapno povešen (jadro)

laisser dormir pustiti spati, pustiti pri miru, ne se dotakniti
ne pas dormir de quelque chose ne moči spati zaradi česa
dormir à bâtons rompus spati s prekinitvami
dormir debout biti zelo zaspan
histoire féminin à dormir debout skrajno dolgočasna, neverjetna zgodba
dormir à la belle étoile spati pod milim nebom, na prostem
dormir comme un loir, une marmolte, une souche spati ko polh, kot ubit, ko klada
ne dormir que d'un œil (figuré) čuvati se, paziti se
dormir du dernier sommeil spati večno spanje
dormir sur une oreille, les yeux ouverts slabo spati, imeti rahlo spanje
dormir à poings férmés spati kot ubit
dormir sur les deux oreilles mirno, varno spati, biti pomirjen
dormir du sommeil du juste spati spanje pravičnega
dormir d'un profond sommeil, profondément globoko, trdno spati
dormir sur son travail počasi, brez vneme, zaspano opravljati svoje delo; spati pri delu
ne réveillez pas le chat qui dort (figuré) ne pogrevajte starih stvari
la fortune vient en dormant sreča pride k tistemu, ki ne stori ničesar, da bi jo dobil
qui dort dîne spanje prežene lakoto
il n'est pire eau que l'eau qui dort (proverbe) tihe vode globoko derejo

dosmŕten lifelong; for life; perpetual

dosmŕtna ječa prison for life, lifetime imprisonment, life sentence
dosmŕtno prisilno delo penal servitude for life
dosmŕtna renta life annuity
dosmŕtna penzija life pension, pension for life
posestvo z dosmŕtno pravico užitka life-estate
bil je obsojen na dosmŕtno ječo he was given a life sentence, pogovorno he was sent down for life