Franja

vocational [voukéišənəl] pridevnik (vocationally prislov)
poklicen, profesionalen, strokoven

vocational adviser poklicni svetovalec
vocational disease poklicna bolezen
vocational education poklicna vzgoja, izobrazba
vocational guidance poklicno usmerjanje, poklicna orientacija, svetovanje glede izbire poklica
vocational school strokovna šola
vocational training poklicno izobraževanje

vranic|a ženski spol (-e …) anatomija die Milz
pretrgana vranica der Milzriss
stisnjena vranica die Milzquetschung
medicina bolezen vranice die Milzerkrankung
vnetje vranice die Milzentzündung

vráten de porte; du cou, de la gorge

vratno krilo battant moški spol de porte, vantail moški spol
vratni okvir chambranle moški spol, encadrement moški spol de porte
vratno vretence vertèbre cervicale
vratna verižica collier moški spol
vratna bolezen maladie ženski spol (ali affection ženski spol) de la gorge

weaken [wi:kn] prehodni glagol
(o)slabiti, napraviti slabotnega
figurativno odvzeti moč; razredčiti (pijače)
neprehodni glagol
(o)slabeti, postati mlahav; popustiti; zmanjšati se

my illness has weakened me bolezen me je oslabila

worst² [wə:st] samostalnik
najslabša, najhujša stvar; kar je najslabše ali najhujše

at (ali the) worst v najslabšem primeru
at the (ali their) worst v najslabšem stanju. v posebno neugodnih okoliščinah
the illness is at its worst bolezen je dosegla višek
the worst is soon over najhujše, najhujši trenutek hitro mine
to be prepared for the worst biti pripravljen na najhujše
if the worst comes to the worst ako se zgodi najhujše, v najhujšem primeru
to do one's worst napraviti kar najslabše možno
do your worst! kar napravi to (najslabše, kar moreš)!, napravi, kar hočeš!
to get the worst of it najslabše se odrezati, biti poražen
to see s.o. (s.th.) at his (its) worst videti koga (kaj) z najslabše strani

z prep. (pred nezvenečimi soglasniki: s)

I. (z rodilnikom)

1. (izraža usmerjenost stran) da, di:
pasti s strehe cadere dal tetto
vstati s postelje scendere dal letto
oditi z doma uscire di casa
pren. odstaviti koga s položaja deporre qcn. dalla carica

2. (za izražanje izhodiščne časovne meje) da, di:
v noči s četrtka na petek nella notte da giovedì a venerdì
pismo z dne 5. oktobra lettera del 5 ottobre

3. (za izražanje omejitve) da:
z vidika stabilnosti so ukrepi koristni dal punto di vista della stabilità, i provvedimenti sono utili

4. (za izražanje izvora) da:
bolezen se prenaša z živali na človeka la malattia si trasmette dall'animale all'uomo

II. (z orodnikom)

1. (za izražanje sredstva) con, da:
umiti se z mrzlo vodo lavarsi con l'acqua fredda
kraj je obkrožen s hribi la località è circondata da montagne

2. (za izražanje načina, kako poteka dejanje) con, a, per:
jesti s tekom mangiare con appetito
voziti s preveliko hitrostjo guidare a velocità eccessiva
poklicati koga z imenom chiamare qcn. per nome
(v pismih) s spoštovanjem, z odličnim spoštovanjem distinti saluti

3. (za izražanje medsebojnega odnosa) con:
dogovoriti se, prepirati se, primerjati se, strinjati se s kom accordarsi, litigare, paragonarsi, essere d'accordo con qcn.
živahna trgovina z Italijo rapporti commerciali intensi con l'Italia

4. (za izražanje druženja) con:
priti na obisk z družino venire in visita con la famiglia
iti na sprehod z otroki andare a passeggio coi bambini

5. (za izražanje kakovosti, vsebine, dodatka) con, da, di:
deklica s črnimi kitami ragazza dalle trecce nere
trgovina z igračami negozio di giocattoli
vreča z apnom sacco di calce
jesti hrenovko z gorčico mangiare un vurstel con la mostarda

6. (za izražanje časa, ko se dejanje začenja ali poteka) con, a:
novi predpisi veljajo z današnjim dnem le nuove norme entrano in vigore con la giornata odierna
brati se je naučil s petimi leti imparò a leggere all'età di cinque anni
s starostjo je postajal odljudnejši con l'età diventò più scontroso

7. (v brezosebnih stavkih za izražanje slovničnega subjekta) ○:
zanimalo jih je, kako je z materjo volevano sapere come stava la madre
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
novica je prišla kot strela z jasnega la notizia fu come un fulmine a ciel sereno
besede mu gredo težko z jezika ha difficoltà a dire qcs.
vede se, kot bi padel z oblakov si comporta come se fosse caduto dalle nuvole
evf. spraviti koga s sveta liquidare qcn., far fuori qcn.
pren. spustiti koga z vajeti non aver più il controllo di qcn.
pren. spreti se z belim kruhom rifiutare una carica, un lavoro redditizio
pren. obmetavati koga z blatom calunniare, diffamare qcn.
pren. hoditi, iti v korak s časom essere al passo coi tempi
pren. oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco, restare con un palmo di naso
pren. biti za kaj z dušo in telesom essere per, con qcs. anima e corpo
pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
pren. hoditi s kurami spat andare a letto con le galline
pren. strokovnjak, delavec, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati un tecnico, un lavoratore da cercare col lanternino
knjiž. boriti se z mlini na veter battersi, combattere coi mulini a vento
te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo le parole furono per lui una doccia fredda
pren. poslušati z očmi in ušesi essere tutto orecchie per qcn
pren. igrati se z ognjem scherzare col fuoco
pren. zatreti (upor) z ognjem in mečem domare nel sangue (la rivolta)
pren. delati s polno, z vso paro lavorare a tutta forza
pren. boriti se z ramo ob rami combattere, lottare fianco a fianco con qcn.
soočiti se z resnico guardare la verità in faccia
pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi, opporsi con tutte le forze
pren. jesti z veliko žlico abbuffarsi
biol. razmnoževanje z delitvijo riproduzione per scissione
šah. igrati z belimi, črnimi figurami giocare con le figure bianche, nere
šport. skok z mesta salto a pie' pari
šport. premagati nasprotnika z golom razlike battere l'avversario per un gol
PREGOVORI:
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
enako se z enakim druži dimmi con chi vai e ti dirò chi sei; simili con simili fanno buoni amici

zarésen, zaréšnji véritable, vrai, effectif, positif, réel; grave

zaresna bolezen maladie ženski spol grave

zarésen, zaréšnji serio; grave

zaresna bolezen enfermedad f grave

zasejáti semer, ensemencer

zasejati razdor (figurativno) semer la discorde
predolgo se zasejati siéger trop longtemps
zasejati (bolezen) communiquer, transmettre

zastáran (-a -o) adj. invecchiato; inveterato, cronico:
jur. zastarana tožba causa deserta
med. zastarana fraktura frattura inveterata
med. zastarana bolezen malattia trascurata

zatrosíti

zatrositi bolezen propager une maladie, contaminer, familiarno donner (ali passer) une maladie à
zatrositi ogenj mettre le feu à, incendier

zavráten (zahrbten) insidious

zavrátna bolezen insidious disease

zavráten perfide, traître, insidieux, sournois

zavratna bolezen maladie ženski spol traîtresse (ali insidieuse)
zavraten umor assassinat moški spol
zavratno perfidement, avec perfidie, traîtreusement, en traître, insidieusement

zavráten pérfido; insidioso; alevoso; traidor

zavratna bolezen enfermedad f insidiosa
zavraten umor asesinato m
zavraten morilec asesino m

zbolenj|e [ê] srednji spol (-a …) medicina die Erkrankung, das Leiden (jeter Leberleiden, pljuč Lungenleiden, ponovno Wiedererkrankung, srca Herzkrankheit, Herzerkrankung, ščitnice Schilddrüsenerkrankung); ➞ → obolenje, bolezen

zgodnji sifilis stalna zveza
medicina (bolezen) ▸ korai szifilisz

zgrísti (zgrízem)

A) perf.

1. masticare, maciullare (coi denti); rodere, mordere:
zgristi jedi masticare il cibo
zgristi si nohte, ustnice rodersi le unghie, mordersi le labbra

2. pren. stremare, esaurire; consumare:
bolezen ga je zgrizla è stremato dalla malattia
ljubosumje zgrize človeka la gelosia consuma
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kritiki so ga zgrizli la critica lo ha stroncato

B) zgrísti se (zgrízem se) perf. refl.

1. pren. rodersi (dalla rabbia, dal dolore)

2. pren. (spreti se) discutere, litigare:
zgristi se na smrt litigare aspramente

zločést (-a -o) adj. knjiž.

1. (hudoben, zloben) cattivo, perfido, malvagio; velenoso:
zločesta opravljivka una calunniatrice velenosa

2. (nevaren, poguben) pernicioso; maligno:
zločesta bolezen malattia perniciosa
med. zločesta bula tumore maligno

zlomíti (-im)

A) perf.

1. rompere, spezzare, spaccare:
zlomiti palico spezzare una verga
zlomiti vejo spezzare un ramo

2. pren. spezzare:
zlomiti ujetnika z mučenjem spezzare la resistenza del prigioniero con la tortura

3. fiaccare, esaurire, estenuare:
bolezen ga je zlomila la malattia lo estenuò

4. travolgere; spezzare:
zlomiti sovražnikovo obrambo travolgere le resistenze nemiche

5. med. fratturare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zlomiti palice na kom bastonare qcn.
zlomiti hrbtenico organiziranemu kriminalu spezzare le reni alla criminalità organizzata, aver ragione della criminalità organizzata
zlomiti komu roge ammansire qcn.
zlomiti komu srce spezzare il cuore a qcn.

B) zlómiti se (-im se) perf. refl.

1. spezzarsi

2. pren. crollare:
obramba se je zlomila la difesa è crollata

3. pren. rompersi (di voce)

4. pren. (upogniti se, sključiti se) chinarsi, (in)curvarsi:
zlomiti se v jok scoppiare in pianto

C) zlómiti si (-im si) perf. refl. rompersi, rompere:
beseda, da si ob njej jezik zlomiš una parola difficilmente pronunciabile, tale da slogare la lingua
pren. zlomiti si v čem vrat rompersi l'osso del collo

zmúčiti fatiguer ; (bolezen) exténuer, débiliter ; (izčrpati) épuiser

bolezen ga je zmučila la maladie l'a beaucoup (ali très) affaibli