Franja

mediānus 3 (medius) srednji: columnae, acroteria, capita leonina Vitr., digitus Veg., filius Hier.; subst. mediānum -ī, n sredina: ex mediano cenaculi Ulp. (Dig.).

medicus¹ 3 (medērī)

I. adj.

1. zdraveč, zdravilen, zdravilski, ozdravljajoč, celilen: ars O., Tib. zdravilstvo, zdravilska umetnost, medicina, vis Plin., medicas adhibere manus ad volnera V., digitus Plin. prst poleg mezinca, prstanec.

2. čaroven, čarovništvu vdan: Marmaridae, medicum vulgus, strepuere catervis, ad quorum cantus serpens oblita veneni, ad quorum tactum mites iacuere cerastae Sil. —

II. subst.

1. medicus -ī, m
a) (sc. digitus) prst poleg mezinca, prstanec (= gr. δάκτυλος ἰατρικός): Corn.
b) zdravnik, ranocelnik, padar: Ter., L., N., O., medicus domesticus et familiaris Sen. ph., medicus suus domesticus, peritus medicus et suae domui familiarissimus Aug., H., medicus unus palatinus Lamp., bonus, malus Ci., medici inscii imperitique Ci., m. vulnerum Plin. ranocelnik, pecorum Varr. živinozdravnik, veterinar, medicum arcessere Pl., medicum adhibere (sc. morbo) Ci., medicum ad aegrum adducere Ci., aegro medicum admovere Suet., medico honorem (nagrado, honorar) habere Ci. ali reddere Aug.

2. medica -ae, f
a) zdravnica: Ap.
b) babica: Don., Paul., Ambr.

3. medica -ōrum, n (oficinalna, v uradni seznam sprejeta) zdravilna zelišča: Plin.

medimnum -ī, n: Ci., Aus. in medimnus -ī, m: Luc. fr., L., N., gen. pl. medimnûm (izpos. gr. μέδιμνος) atiški mernik, atiška žitna mera (= Ⅵ̄ modii; gl. modius).

medi-terrāneus 3 (medius in terra) medzem(elj)ski, sredozemski, notranji, celinski (naspr. maritimus): Suet., Amm., copiae Plin. iun., commercium Plin., urbs Ci., regiones C., iter, loca, regio L., mediterranei (celinci) mare esse non credunt Ci., ad Centuripinos homines maxime mediterraneos, summos aratores, qui nomen numquam timuissent maritumi praedonis Ci.; poznolat. mare mediterrāneum Sredozemsko morje, Sredozemlje: Isid.; subst. mediterrāneum -ī, n: Plin., nav. pl. mediterrānea -ōrum, n sredozemna, notranja dežela, celina: Caesar a mari non digredi neque mediterranea petere Auct. b. Afr., per mediterranea fugiens Vulg., mediterranea Galliae petit L.

medmášen -šna -o izmedu Velike i Male gospođe: -e nedelje

mednadstrópen (-pna -o) adj. fra i piani

melicus¹ 3 (gr. μελικός) godben, glasben: sonores Lucr., melici lyricique modi Aus.; poseb. lirski, liričen: poëma Ci. — Subst. melicus -ī, m (sc. poëta) lirski pesnik, lirik, pesnik ód: Simonides melicus Plin.; melica -ōrum, n lirske pesnitve, pesmi ali (po novejših izdajah) melica -ae, f lirska pesnitev, pesem: Petr.

melilōtos -ī, m (gr. μελίλωτος): O., Plin. in melilōtum -ī, n (μελίλωτον): Plin., Veg. bot. melilót = medena detelja, imenovana tudi sertula Campana.

melimēlum -ī, n (gr. μελίμελον) bot. medeno jabolko, medenik(ovec), vrsta zelo sočnih jabolk (prvotno imenovane mustea mala jabolke moštnice): Varr., H., Plin., Col., Mart. — Obl. melimēlon -ī, n granatno vino, vino iz granatnih jabolk, granatovec: Cael.

melinus¹ 3 (gr. μήλινος iz μῆλον jabolko) kutinov: vinum Cael., oleum Plin. olje iz kutinovega cvetja; subst. mēlinum -ī, n kutinovo olje: Plin.

melisphyllum (meliphyllum) -ī, n (izpos. iz gr. μελισσόφυλον „čebelni list“ oz. gr. μελίφυλλον) bot. „medeno zelišče“ = medeníka, melísa (Melissa officinalis Linn.). — Soobl. melissophylon -ī, n (gr. μελισσόφυλλον), v pl.: Plin.

melíšče s sipina, osulina sitnoga kamenja i pijeska (pes-) na podnožju padine

mellāceus 3 (mel) medast, medén, tak kot med; subst. mellāceum -ī, n = sapa: Non.

melliculus 3 (mel) medén, medenosladek, sladek kakor med: corpusculum melliculum (po nekaterih izdajah mellitulum) Pl. (kot dobrikav nagovor); subst. melliculum -ī, n (kot ljubkovalna beseda) sladkorček moj, cukrček moj, sladko srčece moje, moja slast: Pl. — Soobl. melculum -ī, n: Pl. ap. Prisc. in melculus -ī, m: vale mel gentium, melcule, ebur ex Etruria, laser Aretinum (po novejših izdajah vale mi ebenum Medulliae, ebur ex Etruria, lasar Arretinum) Augustus ap. Macr.

mellum (vulg. melium, maelium) -ī, n (gl. monīle) bodeč ovratni pas, ogrlják, grebeníca, gradánica: Varr. Enako millus -ī, m: Scipio Africanus ap. P. F.

Mēlos² -ī, f (Μῆλος) Mélos, (zdaj Milo), eden od sporadskih otokov v Egejskem morju: Plin., Mel. — Od tod adj.

1. Mēlius 3 (Μήλιος) méloški, z Mélosa: Diagoras Ci.

2. Mēlinus 3 méloški, z Mélosa: alumen Plin.; subst. Mēlinum (mēlinum) -ī, n méloško belilo, suha rudninska barva: Pl., Plin., Vitr., Paul. (Dig.).

membrānus 3 (membrāna) iz pergamênta (koženíce), pergamênten (koženíčen); subst. membrānum -ī, n pergamènt, koženíca (klas. membrana); v pl.: Prud., Isid.

mēnaeus¹ 3 (gr. μηναῖος) mesečen; subst. mēnaeus -ī, m (sc. circulus) mesečni krog: Vitr.

mendīcus 3, adv. -ē (mendum)

1. beraški, reven, siromaški, ubog, beden, boren (naspr. dives, opulentissimus): Ci. idr., mendice agere Sen. ph.; komp.: mendicior Tert., Ambr.; superl.: solos sapientes esse, si mendicissimi (sc. sint), divites Ci.; subst. mendīcus -ī, m berač, prosjak, golják: Pl., Ci. idr.; kot psovka: malopridnež, lopov: Ter.; occ. mendīci -ōrum, m berači = Kibelini svečeniki, ki so hodili okrog in pobirali miloščino: H.

2. metaf.
a) siromašen, reven, beden, (u)boren: instrumentum forense Ci., mendicissimae cogitationes Aug., mendicius cenare Tert.
b) izberačen, izprosjačen: prandia Mart.

mēnstruus 3 (mēnsis) mesečen, in sicer

1. vsak mesec se vračajoč, vsak mesec se ponavljajoč: Col., tempus, cursus lunae Varr., luna V., usura Ci., ratio Ci. račun štirih tednov; subst.
a) mēnstruum -ī, n mesečno službeno opravilo, mesečna služba: Plin. iun.
b) mēnstrua -ōrum, n mesečne daritve: m. solvere S. ap. Non.; occ. mesečen = menstruacíjski, menstruálen: purgationes Plin., fluores Arn. = subst. mēnstruum -ī, n: Sen. ph., Plin. ali pl. mēnstrua -ōrum, n mesečno perilo, mesečna čišča, menstruácija: Cels.; (o živalskih samicah) ki ima čiščo: canis Plin.

2. mesec dni trajajoč, za mesec dni (dan, namenjen, odmerjen): vita, spatium Ci., cibaria = subst. mēnstruum -ī, n (sc. frumentum) živež za mesec dni, mesečni obrok: L.