Franja

Zadetki iskanja

  • (tá tó) pron.

    I. (v pridevniški rabi)

    1. (kaže na osebo, stvar v bližini govorečega) questo, questa; codesto, codesta:
    čigav je ta nož? di chi è questo coltello?
    kam naj dam to torbo? dove metto questa borsa?

    2. (za izražanje, da kaj poteka v času govorjenja, da je kaj časovno najbližje) questo:
    v tej vojni je bilo dosti žrtev questa guerra ha fatto molte vittime

    3. (za izražanje, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje) questo:
    ob tej uri so otroci navadno že spali a quest'ora i bambini già dormivano

    4. (za izražanje, da je kaj določeno z navajanjem) questo, seguente:
    ob slovesu je rekel te besede: želimo, da delate složno si accomiatò con queste (le seguenti) parole: desideriamo che operiate di comune accordo

    5. pren. (za izražanje, da oseba ali stvar zbuja nevoljo, občudovanje, ali za poudarjanje pomena besede) questo, che:
    le kod hodi ta natakar dove mai è finito questo benedetto cameriere
    ta otrok, koliko že zna! che bambino! Quante cose sa già
    to knjižico boš že prebral questo libriccino non ci metterai nulla a leggerlo

    6. ta in ta, ta pa ta (za osebo, stvar, ki je znana, a se noče ali ne more imenovati) il tale, la tale:
    vrnili se bomo ta in ta dan faremo ritorno il giorno tale

    7. ta ali oni, ta in oni (za izražanje poljubnosti) questo o quello, questo e quello:
    pojavljati se v tej ali oni obliki manifestarsi in questa o quella forma
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iti s tega sveta andarsene da questo mondo, morire
    pren. on ni za ta svet lui non è fatto per questo mondo, è un fantasticone
    pri tej priči moraš iti! vattene subito!
    ta falot Lojzek! quel furfante di Gigi!

    II. (v samostalniški rabi)

    1. (za izražanje osebe ali stvari, na katero se usmerja pozornost) questo (-a), questi (-a) (qui):
    kakšna lepa srajca, to bom kupil che bella camicia! Compro questa (qui)

    2. (za izražanje tega, kar poteka, obstaja v času govorjenja) questo (-a):
    prejšnji teden sem bil bolan, ta pa že lahko delam la settimana scorsa sono stato male, questa posso già lavorare

    3. (za izražanje osebe ali stvari, o kateri se pravkar pripoveduje) questi (-a); costui, costei:
    zdravnik je tako naročil in ta že ve, kaj je prav è il medico che ha ordinato così e questi sa il fatto suo

    4. (za izražanje osebe ali stvari, kot jo določa odvisni stavek) costui, costei;○:
    kdor ne dela, ta ne zasluži plačila chi non lavora, non va pagato

    5. pren. (za nadomeščanje izpostavljenega stavčnega člena) questo (-a) (sì):
    sin, ta je šele prebrisan il figlio, questo sì che è un furbacchione

    6. ta in ta, ta pa ta il tale, la tale; il tal altro la tal altra; questo e questo:
    jaz sem ta in ta in hočem to in to io sono questo e questo e voglio questo e questo

    7. ta ali oni, ona; ta in oni, ona questo (-a) o quello (-a); questo (-a) e quello (-a):
    govorili so o tem in onem parlarono di questo e quello, del più e del meno

    8. (za izražanje neprepoznane stvari v bližini govorečega) questo (-a), ○:
    kaj to ropota? Toča pada cos'è questo rumore? Grandina

    9. (za izražanje pojava, določenega z odvisnim stavkom) ciò (quello) che; ciò (che), quello (che):
    to, kar se nabira na šipi, so vodni hlapi ciò che si accumula sul vetro è vapore acqueo
    za to, kar se je zgodilo, še niso našli razlage di quello che è successo non si è trovata ancora una spiegazione
    želimo si samo to, da bi bili zdravi ci auguriamo soltanto di essere sani

    10. (za poudarjanje trditve) ○:
    lepo je to, da nam pomagaš è bello che tu ci aiuti

    11. (za izražanje pravkar povedanega) questo, ciò, lo (ne):
    otroci kričijo, to ga zelo moti i bambini fanno baccano e questo lo disturba
    ustanoviti je hotel podjetje, vendar iz tega ni bilo nič avrebbe voluto costituire un'impresa ma non se ne fece niente

    12. to je, to se pravi cioè:
    prišel je sam, to je brez družine è venuto solo, cioè senza la famiglia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mož, ta ti je šele ta pravi, ta questo sì che è furbo
    ta je (pa) bosa questa (sì che) è inventata di sana pianta
    ta je pa res debela, prazna questa è proprio grossa
    ta je dobra! quest'è bella!
    soseda je dobra gospodinja. Ta pa ta! la vicina è una buona massaia. Certo! Eccome!
    veseljak je. To pa to è un tipo allegro. Come no! Certo!
    fant ni izdelal razreda. Samo tega se je še manjkalo il ragazzo è stato bocciato. Ci voleva proprio questo!
    nedolgo tega non molto tempo fa
    ni znano, kaj je na tem non si sa, se questo è vero
    pog. otroci so premalo na zraku, v tem je stvar i bambini stanno troppo poco all'aperto. Questo è il problema
    PREGOVORI:
    kdor laže, ta krade chi mente, ruba e chi ruba, mente

    III. (v vezniški rabi)

    1. (v dopustnih odvisnih stavkih) kljub temu da (čeprav) benché, quantunque, sebbene:
    kljub temu da je star, še dela benché sia vecchio, continua a lavorare

    2. poleg tega, zraven tega e (inoltre), e in più:
    dela, polega tega pa študira lavora e in più studia

    3. zaradi tega (zato) perciò, per cui:
    vzdržljiv je, zaradi tega so ga sprejeli è costante, perciò è stato assunto

    4. in to e precisamente, e cioè:
    prišlo je dosti ljudi in to starih in mladih venne molta gente, (e precisamente) vecchi e giovani

    5. v tem ko (za izražanje istočasnosti) nel mentre:
    v tem ko se je posvetilo, je počilo nel mentre appariva un lampo si sentì uno scoppio

    6. (v protivnem priredju) s tem da (vendar) ma, pure:
    prišel bo, s tem da bo malo zamudil verrà, ma con un piccolo ritardo

    7. (v protivnem priredju) kljub temu eppure, tuttavia:
    bila je bogata, kljub temu ni dobila ženina era ricca, eppure non riuscì a trovare marito
  • táca (-e) f

    1. zampa:
    mačja, medvedja, pasja taca zampa di gatto, di orso, di cane

    2. pejor. piede, mano:
    taca ga boli gli duole il piede

    3. teh. piede
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pejor. iztegovati tace po tuji lastnini, po tujem imetju cercare di appropriarsi dei beni altrui
    pren. vedeti, kam pes taco moli mangiare la foglia, capire l'antifona
    pritisniti taco pri kolovratu premere sul pedale dell'arcolaio
    bot. medvedje tace (rumena griva) manine, ditola gialla (Clavaria flava)
    bot. medvedove tace panace comune (Heracleum sphondylium)
  • ták1 (-a -o)

    A) adj.

    1. questo (-a), cosiffatto (-a), siffatto (-a), così; tale, simile:
    taka barva mi ni všeč questo colore non mi piace
    še nikoli nisem spoznal takega človeka non avevo mai conosciuto una persona così
    taki ljudje ne zaslužijo spoštovanja gente cosiffatta è indegna di stima
    v takem položaju je, da se mora odločiti è in una situazione tale da doversi decidere

    2. (izraža enakost lastnosti) così, (così) come:
    bila je vsa razburjena, take je še nisem videl era fuori di sé, così non l'avevo mai vista
    hočem čevlje, take, kot jih nosijo sošolci voglio le scarpe come le portano i compagni di scuola
    taka je kot sraka, vse odnese è come la gazza: porta via tutto

    3. (za izražanje velike stopnje tega, kar pove samostalnik) così, come, uguale:
    takega reveža ni daleč naokoli è un poveraccio come non ce n'è da queste parti
    ta voda je dobra, da ni take buonissima quest'acqua, di uguali non ce n'è
    tak lep dan, vi pa sedite zaprti doma in una giornata così (bella) voi ve ne state chiusi in casa

    4. kar tak (za izražanje nespremenjenega stanja) così:
    naj vam steklenico zavijem? Ne, kar tako jo dajte Devo incartare la bottiglia? No, va bene così

    5. tak in tak, tak pa tak (za izražanje stanja, ki se noče ali ne more imenovati) così e così:
    obljubili so mi tako in tako plačo mi hanno promesso uno stipendio così e così

    6. tak ali tak (kakršenkoli) qualunque, qualsiasi:
    naj bo blago tako ali tako, te cene ni vredno qualunque sia la merce, il prezzo è esagerato

    7. kot tak come tale:
    poudarek je na vrednosti človeka kot takega l'accento è sul valore dell'uomo come tale
    strokovnjak je in kot tak še posebej odgovoren è un esperto e, come tale, particolarmente responsabile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. tak delavec je, da ga je treba iskati un lavoratore così non lo trovi, anche a cercarlo col lanternino
    iron. junak pa tak, kar zbežal je bell'eroe! Ha semplicemente tagliato la corda
    ne bodi tak kmet! non fare il cafone!
    ni maral ne takih ne drugačnih zapletov evitava le complicazioni di qualunque sorta
    pomoč potrebuje, pa naj bo taka ali drugačna ha bisogno di aiuto, qualunque sia
    taka reč je bila zaradi njega per colpa sua ne è venuto un putiferio che non ti dico
    štiri dni ni taka reč quattro giorni non sono tanti
    nabrali ste dosti jurčkov. Ni taka reč! quanti porcini (ha raccolto)! Le pare? Neanche tanti
    pog. naj vam takoj naredim? Ni taka sila le faccio subito? Non c'è fretta
    pog. hudič, pa tako kosilo! bella porcheria un pranzo così!
    PREGOVORI:
    kakršen oče, tak sin quale il padre, tale il figlio
    kakršna setev, taka žetev quel che si semina, si raccoglie
    kakršna ptica, taka pesem ogni uccello ha il suo verso

    B) táki (-a -o) pron. cosiffatto (-a), siffatto (-a), così, tale, simile:
    njemu in takim ne smeš zaupati non fidarti di lui e di gente come lui
    pren. devetih takih se ne bojim neanche una dozzina di tipi come lui mi fanno paura
    športnik, da je malo takih un atleta come pochi
    dobil je tako pod rebra, da mu je zmanjkalo sape si prese un colpo tale alle costole da fargli perdere il fiato
    prekliči, če ne ti tako primažem ritira le tue parole se no ti mollo una sberla tale che...
    take je govoril, da so se vsi smejali le sparava così grosse da far scoppiare dal ridere
    polje je rodovitno, da malo takih un campo fertile come pochi
    kaj takega še ne! robe da matti!
    kaj je to takega, če se loči che male c'è se divorzia?
  • takó prislov so, like this, like that, thus, in this way, in such a manner

    takó takó so-so, so so, fairly well, tolerably
    takó ali takó in one way or other, this way or that (way)
    prav takó likewise
    točno takó! just so!, quite so!
    zakaj takó? why so?
    kaj takega! of all things!
    ah, takó! oh, I see!, so that's it!
    ne takó kot not so... as
    takó da... so that...
    takó velik kot... as big as...
    takó malo? as little as that?
    takó imenovan so-called
    takó rekoč so to speak, so to say, as it were
    kakor ti meni, takó jaz tebi pogovorno if you play ball with me, I'll play ball with you
    in takó dalje and so on, etc (= et cetera, etcetera), and so forth
    nikoli poprej takó koristen kot sedaj never before as (ali so) useful as now
    takó bogat človek such a rich man, a man so rich
    takó je! (popolnoma točno!) exactly!, quite so!, just so!
    je to takó? (je to res?) is that so?
    takó mi bog pomagaj! so help me God!
    če je to takó if that be the case
    takó je na svetu so goes it
    bodite takó dobri in odprite okno! be so kind as to open the window!
    takó mi delamo that is our way of doing things
    stori takó kot jaz! do as I do!
    takó ne bo šlo! that won't do!
    takó se je končalo moje potovanje thus ended my journey
    nisem takó mislil I didn't mean that, that's not what I meant
    zadeva je takó rekoč urejena the matter is as good as settled
    dolgočasil nas je takó, da ga nismo nikoli več povabili he annoyed us so much (that) we never asked him again
    kakor si boš postlal, takó boš spal as you make your bed, so you must lie!
  • takó

    A) adv.

    1. così; tanto:
    poglej, tako se obrni guarda, voltati così
    delal je dosti, počival malo, tako je dolgo živel ha lavorato molto, riposato poco e così è vissuto a lungo
    bolezen se pojavi nenadoma, tako tudi izgine la malattia si manifesta improvvisamente e così scompare
    ni tako neumen, kot se dela non è così stupido come vorrebbe apparire
    tako mlada je in lepa è così giovane e bella

    2. (izraža nedoločen način) così; (razmeroma slabo) così così:
    našel ga je tako, po naključju lo trovò così, per caso
    kakšna je bila letina? Taka, ne najboljša com'è stato il raccolto? Così così

    3. tako ..., tako ali tako (poudarja dejstvo, ki utemeljuje sklep) tanto:
    ne potrebuješ dežnika, ker dež tako ponehuje non hai bisogno dell'ombrello, tanto sta smettendo di piovere
    ne bom ti razlagal, saj tako in tako sam veš non ti spiegherò, tanto lo sai da solo; tanto lo sanno tutti che...

    4. že tako (poudarja znano dejstvo) altrimenti, peraltro; già:
    že tako majhno plačo so mu še zmanjšali la paga, già bassa, gliela ridussero ancora di più

    5. (poudarja približnost) così, verso, su, circa:
    bilo je tako okoli polnoči sarà stato verso la mezzanotte
    tako okrog šestdeset let ima sarà sulla sessantina

    6. tako in tako, tako pa tako (za izražanje načina, ki se noče ali ne more imenovati) così e così; questo e quello:
    ljudje govorijo tako pa tako, ne vemo pa, kaj je res la gente dice questo e quello, ma non si sa cosa sia vero

    7. tako imenovan cosiddetto:
    ravnati se po tako imenovanih pravilih igre comportarsi secondo le cosiddette regole del gioco

    8. in tako dalje, in tako naprej eccetera, e così via, e via dicendo;
    prodaja grozdje, breskve, zelenjavo in tako dalje vende uva, pesche, verdura eccetera

    9. tako tudi, prav tako e così pure, come pure:
    porcelan je kitajska iznajdba, prav tako smodnik la porcellana è un'invenzione cinese e così pure la polvere da sparo

    10. (v povedni rabi izraža stanje znano iz sobesedila) questo, ○, così:
    to je tako: če hočeš jesti, moraš plačati le cose stanno così: se vuoi mangiare, devi pagare
    kako je z očetom? Tako come sta papà? Così (così)

    11. (izraža ustreznost povedanega) così:
    pravi, da jo obožuje, a ni tako dice di adorarla ma non è così
    če je tako, kot pravite, vas bomo podprli se le cose stanno (così) come dite, avrete il nostro appoggio
    (za podkrepitev trditve) tako bo, pa amen sarà così, punto e basta

    12. kar tako (za izražanje, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
    jokala je kar tako piangeva così
    knjigo mi je dal kar tako mi ha dato il libro così, gratis

    13. pog. (za izražanje nespremenjenega stanja) così

    14. (brez ustreznih pozitivnih lastnosti) così, ○:
    te stvari niso kar tako queste non sono cose così (semplici)
    njegov nasvet ni kar tako il suo consiglio non è da ignorare, è buono
    mož ni kar tako non è uno qualsiasi, è una persona importante
    srednja šola ni kar tako la scuola media non è una bagatella, è un osso duro

    15. (v medmetni rabi izraža opozorilo, podkrepitev odločitve, trditve) be', allora, dunque, ecco:
    Tako. Pred nami je rojstna hiša našega največjega pesnika Ecco. La casa che abbiamo davanti è la casa natale del nostro massimo poeta

    16. (v medmetni rabi za izražanje začudenja, nejevolje, zadovoljstva) ah sì, dunque, ecco:
    torej tako, vi posedate, mi pa delamo ah sì! Voi ve ne state con le mani in panciolle, mentre noi dobbiamo sfacchinare
    tako, pa smo prišli ecco, siamo arrivati!

    B) takó konj.

    1. tako ... kot, tako ... kakor sia... che, tanto... che, così... come, come... così:
    s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritiki il film ha avuto successo sia di pubblico che di critica
    tako kot živali tudi nekateri ljudje slutijo nevarnost come gli animali, così anche certe persone avvertono il pericolo

    2. tako kot, tako kakor (così) come:
    držal se je ravno, tako kot drugi se ne stava diritto,(così) come gli altri
    jedla je malo, tako kot je bila navajena mangiava poco, come era sua abitudine

    3. tako da (za uvajanje načinovnega stavka) così che, per cui, sicché, dimodoché:
    delež izvoza raste, tako da znaša že deset odstotkov l'incidenza dell'export è in aumento per cui ammonta già al 10%

    4. (v priredju za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) (e) così, (e) perciò:
    ni pazil na ulice, tako se je zgubil non fece attenzione alle vie e così si perse

    5. tako pa (za izražanje nasprotja s povedanim) (così) invece, così, tanto... che; ○:
    če bi bil zdrav, bi lahko delal, tako pa ne more se fosse sano, potrebbe lavorare, così invece non può
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ukvarjal se je z vprašanji mikrobiologije na raznih področjih, tako v medicini, industriji in poljedelstvu si diede a studiare i problemi di come applicare la microbiologia nei vari settori: medicina, industria, agricoltura
    iron. tako ne bo šlo così non va
    ne morem ga pustiti tako non posso lasciarlo così
    tako mi je prišlo, pa sem ga udaril non so cosa m'abbia preso e gli ho menato un pugno
    to se samo tako reče è soltanto un modo di dire
    ti so, da tako rečem, prišli kot naročeni sono venuti, per così dire, proprio a proposito
    če se tako vzame, mu ni nič hudega tutto sommato, non se la cava poi tanto male
    denarja tako rekoč ni več i soldi sono, per così dire, spariti
    to boš plačal tako ali drugače la pagherai in un modo o nell'altro
    pridem tako gotovo, kot tu stojim vengo di sicuro
    zgodilo se je, kot sem povedal, tako mi vere (tako mi Bog pomagaj) è successo come ho detto, lo giuro! (vivaddio!)
    pog. plača je bolj tako la paga è piuttosto bassa
    pog. hiša je bolj tako la casa è piuttosto malandata
    pog. videti je malo tako è un po', è piuttosto strambo
    PREGOVORI:
    kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme
    kakor dobljeno, tako zgubljeno il denaro guadagnato facilmente, facilmente si spende
    kakor ti meni, tako jaz tebi quel ch'è fatto è reso
  • takràt

    A) adv.

    1. allora:
    takrat smo se pogostoma videvali allora ci vedevamo spesso
    takrat se je res dobro živelo allora sì che si stava bene
    moraš ga videti, šele takrat boš razumel devi vederlo, solo allora capirai
    do takrat fino allora, sino allora

    2. takrat in takrat (za izražanje časa, ki se noče ali ne more navesti) il tale, la tale...:
    rojen je takrat in takrat, tam in tam è nato il tal giorno, il tal mese e il tal anno in tale luogo

    B) konj. takrát ko (v časovnem odvisniku) quando:
    takrat ko je bilo najbolj veselo, smo morali oditi quando più il clima era allegro, ce ne siamo dovuti andare
  • tank1 moški spol (-a …) vojska der Panzer (lahki leichter, srednji mittlerer, težki schwerer Panzer, amfibijski Schwimmpanzer, Amphibienpanzer, bojni Kampfpanzer, desantni Luftlandepanzer, izvidniški Aufklärungspanzer, Spähpanzer, protiletalski Flakpanzer, specialni Sonderpanzer)
    tank mostonosilec Brückenlegepanzer
    tank minočistilec der Minenräumpanzer
    lovec na tanke Jagdpanzer, der Panzerjäger
    posadka tanka die Panzerbesatzung
    varen pred tanki panzersicher
    figurativno kot bi me/ga/jo povozil tank wie gerädert
  • tánkati (-am) imperf. pog. (točiti gorivo) fare rifornimento di carburante, fare benzina:
    pren. šalj. tankati pivo, tankati ga fare grandi bevute di birra
  • têpsti (têpem)

    A) imperf.

    1. battere, picchiare, bastonare:
    tepsti z roko, s šibo picchiare con la mano, bastonare
    tepsti koga kakor vola bastonare uno di santa ragione, senza pietà
    pren. dež ga tepe po licih la pioggia gli batte le guance

    2. pren. colpire; accanirsi contro:
    tepejo jih slabe letine sono stati colpiti da cattivi raccolti
    usoda ga zelo tepe il destino si è accanito contro di lui

    B) têpsti se (têpem se) imperf. refl.

    1. azzuffarsi, accapigliarsi

    2. pren. battersi, combattere, lottare:
    tepsti se na fronti combattere sul fronte
    tepsti se za pravico battersi per la giustizia

    3. pren. tepsti se za richiedere, pretendere:
    za nov izdelek se (dobesedno) tepejo il nuovo prodotto è assai richiesto, c'è una forte richiesta del nuovo prodotto

    4. pren. (biti v neskladju) stonare, fare a pugni (con):
    te barve se tepejo i colori stonano
  • tesníti (-ím)

    A) imperf.

    1. chiudere a tenuta, rendere stagno:
    tesniti okna chiudere a tenuta le finestre
    tesniti z azbestom, z gumo chiudere a tenuta con l'amianto, con la gomma
    intr. chiudere:
    vrata slabo tesnijo la porta non chiude bene

    2. stringere, restringere, rendere stretto:
    preveliko pohištvo je tesnilo prostor i mobili troppo grandi rendevano (più) stretto l'ambiente

    3. (tiščati, stiskati) stringere, essere stretto:
    čevlji me tesnijo le scarpe mi sono strette
    pren. ob tej misli ga je tesnilo pri srcu al pensiero sentiva una stretta al cuore

    4. knjiž. (utesnjevati) opprimere; soffocare:
    tako življenje je začelo umetnika tesniti una vita che per l'artista era sempre più soffocante

    B) tesníti se (-ím se) imperf. refl. knjiž. (stiskati se, gnesti se) accalcarsi, stiparsi
  • tesnôba (-e) f angoscia, ansia, affanno, tormento, travaglio, inquietitudine:
    obšla, prevzela, polastila se ga je tesnoba fu preso dall'angoscia
    s tesnobo je čakala, kaj se bo zgodilo aspettava con ansia cosa sarebbe successo
    smrtna tesnoba il travaglio della morte
    občutek tesnobe un senso di affanno
  • težíti (-ím) imperf.

    1. intralciare, ostacolare:
    mokra obleka jih je težila gli abiti bagnati li impacciavano

    2. pesare, gravare, opprimere:
    teži ga občutek, da je odvisen od drugih gli pesa la sensazione di dipendere dagli altri

    3. (biti usmerjen) essere rivolto, indirizzato; convergere:
    vsi naši napori težijo k enemu samemu cilju tutti i nostri sforzi convergono verso un unico scopo

    4. (prizadevati si doseči kaj) tendere, mirare, aspirare:
    težiti za nedosegljivim mirare, tendere all'irragiungibile, all'irrealizzabile

    5. pog. (tečnariti, sitnariti) scocciare; pog. rompere; stare addosso a:
    kaj pa težiš (sitnariš) smettila di scocciare, di rompere
    oče mu ves čas teži zaradi šole suo padre gli sta tutto il tempo addosso per via della scuola
  • težko [ó] schwer, (s težavo) mühsam; (z veliko truda) schwierig; schwer- (hlapen/hlapljiv schwerflüchtig, otovorjen/natovorjen [schwerbeladen] schwer beladen, prebavljiv [schwerverträglich] schwer verträglich, [schwerverdaulich] schwer verdaulich, ranjen [schwerverwundet] schwer verwundet, [schwerverletzt] schwer verletzt, razumljiv [schwerverständlich] schwer verständlich, topen [schwerlöslich] schwer löslich, vzgojljiv [schwererziehbar] schwer erziehbar)
    biti težko komu ein schweres Herz haben (težko mi je ich habe …) kaj storiti: (jemandem) schwer fallen
    težko hoditi hatschen
    iti težko z jezika schwer von der Zunge gehen
    ki ga je težko hipnotizirati schwer hypnotisierbar sein
    ki ga je težko kaj naučiti ungelehrig sein
    ki ga je težko oblikovati material: spröde
    ki gre težko v denar schwerverkäuflich
    ki se težko uči lernschwach
    ki se težko vname schwer entflammbar
    težko bi bil boljši/večji … ist kaum zu überbieten
    težko dihati schwer atmen
    težko izgovorljiva beseda ein Zungenbrecher
  • tilnik samostalnik
    (del vratu) ▸ tarkó
    zlomiti si tilnikkontrastivno zanimivo kitöri a nyakát
    zlomiti tilnikkontrastivno zanimivo nyakat eltör
    otrdel tilnik ▸ merev tarkó
    bolečine v tilniku ▸ tarkófájdalom
    popraskati se po tilniku ▸ tarkót megvakar
    speti si lase na tilniku ▸ hajat tarkón összeköt
    položiti roko na tilnik ▸ kezet tarkóra rak
    ustreliti v tilnik ▸ tarkón lő
    Lase je imela spete na tilniku. ▸ A haja a tarkóján volt összekötve.
    Vrglo ga je iz avtomobila in zlomil si je tilnik! ▸ Kirepült az autóból és kitörte a nyakát.
    Sopomenke: zatilje, zatilnik
  • tišč|ati2 (-i)

    1. čevelj, želodec, skrbi: drücken; den Druck spüren (močno ga tišči v želodcu er spürt einen starken Druck im Magen)

    2.
    tiščati v grlu koga (jemandem) den Hals abschnüren

    3.
    tiščati na potrebo Harnzwang/Stuhldrang verspüren
    tišči me ich [muß] muss mal
  • tiščáti to press, to squeeze; (čevelj) to pinch; to oppress; to lie heavy on; (porivati) to push

    čevlji me tiščé the shoes are too tight
    tiščáti se skupaj to huddle together
    dolg ga tišči the debt is a bit too much for him
  • tláčiti to press; to compress; to squeeze; figurativno to oppress, to tyrannize, to domineer, to ride roughshod over

    môra ga tlači he is having a nightmare
  • tláčiti presser, comprimer; pressurer, exprimer; bourrer (dans) ; figurativno opprimer, accabler, oppresser

    zelje tlačiti fouler (aux pieds) des choux
    mora ga tlači il a des cauchemars, il est oppressé par un cauchemar
  • tláčiti (-im) imperf.

    1. pigiare, comprimere; schiacciare; pestare; riempire:
    tlačiti grozdje pigiare l'uva
    tlačiti krompir schiacciare le patate

    2. ficcare, pigiare:
    tlačiti obleko v nahrbtnik pigiare il vestito nello zaino
    pren. tlačiti znanje v glavo riempire la testa di nozioni
    tlačiti hrano vase ingollare il cibo

    3. pren. soffocare:
    tlačiti dvome, jezo, strah soffocare i dubbi, la rabbia, la paura

    4. pren. gravare, pesare, opprimere; tormentare;
    tlači jih revščina sono poveri in canna
    tlačila ga je mora aveva gli incubi, era tormentato dagli incubi
    ne bo več dolgo trave tlačil fra non molto tirerà le cuoia
    ni vreden, da zemljo tlači è un miserabile indegno di calcare la terra
    pren. vse tlačiti v en koš fare d'ogni erba un fascio
  • tláčiti prensar; comprimir; oprimir

    mora ga tlači tiene pesadilla