Franja

Zadetki iskanja

  • jávnost público m ; publicidad f

    v javnosti en público
    predstaviti se javnosti presentarse al público
    prinesti v javnost dar a la publicidad, publicar
    sodna obravnava z izključitvijo javnosti juicio m a puertas cerradas
  • jêklo (-a) n metal. acciaio:
    kovati, kaliti jeklo fucinare, temprare l'acciaio
    mišice kot iz jekla muscoli d'acciaio
    valjarna jekla laminatoio d'acciaio
    obložiti z jeklom rivestire in acciaio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    elektrojeklo acciaio elettrico
    kovno jeklo acciaio da fucinatura
    kromovo jeklo acciaio al cromo
    nerjaveče jeklo acciaio inossidabile
    orodno jeklo acciaio per utensili
    paličasto jeklo acciaio in sbarre
    profilno jeklo acciaio profilato
    pudlano jeklo acciaio puddellato
    surovo jeklo acciaio grezzo
    tračno jeklo moietta
    vzmetno jeklo acciaio elastico (per molle)
  • jêlen (-éna) m zool. cervo (Cervus); lov.
    jelen beči, ruka il cervo bramisce
    jeleni se pojajo i cervi vanno in fregola
    lov na jelene caccia al cervo
    jelen in košuta il cervo e la cerva
    pal. orjaški jelen megalocero (Megalocerus hibernicus)
    severni jelen renna (Rangifer tarandus)
  • jemáti (jêmljem)

    A) imperf. ➞ vzeti

    1. prendere;
    jemati otroka v naročje prendere il bambino in braccio
    jemati denar na posodo prendere denaro in prestito

    2. (delati, da pride kaj v posest) prendere; riscuotere:
    jemati podkupnino prendere, riscuotere la tangente
    jemati sobo prendere, affittare una camera
    jemati davke imporre, riscuotere tasse

    3. (delati, da ima kdo česa manj ali nima več) prendere, occupare:
    delo z mladimi mu je jemalo veliko časa il lavoro coi giovani gli prendeva molto tempo
    jemati komu pogum scoraggiare qcn.

    4. (delati, da kdo postane bolj suh, manj krepek) consumare, indebolire, svigorire:
    bolezen ga je vidno jemala la malattia lo consumava visibilmente

    5. (z glagolskim samostalnikom):
    jemati v službo, na delo assumere
    jemati v čiščenje pulire
    jemati v popravilo (čevlje) aggiustare, riparare
    jemati v obravnavo trattare qcs., discutere di qcs.
    jemati za hlapce prendere in servizio
    jemati za ženo, v zakon, za moža sposare, maritare

    6. (delati, da pride kaj z določenega mesta) prendere, cavare, togliere, estrarre:
    jemati kruh iz peči prendere il pane dal forno
    jemati denar iz obtoka togliere il denaro dalla circolazione
    jemati prtljago iz garderobe ritirare le valige dal deposito bagagli

    7. (črpati, dobivati) prendere, ricevere, attingere; (izposojati si) prendere; (kupovati, nabavljati) acquistare, rifornirsi:
    rastline jemljejo hranilne snovi iz zemlje le piante prendono le sostanze nutrienti dalla terra
    jemati knjige iz knjižnice prendere i libri dalla biblioteca
    jestvine jemati v isti trgovini rifornirsi presso un solo negozio

    8. (imeti določen odnos do česa):
    jemati za šalo prendere per scherzo
    jemati resno prendere sul serio

    9. (delati, da pride kaj v telo) prendere, ingerire:
    jemati zdravilo prendere la medicina
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. vse jemlje hudič tutto va al diavolo, alla malora
    jemati dih mozzare il fiato, togliere il respiro
    pog. pren. jemati konec andare in rovina; ekst. essere in fin di vita, moribondo
    jemati vid togliere la vista, accecare
    žarg. jemati ure prendere lezioni
    besedo jemati iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
    jemati koga na muho, na piko avercela, prendersela con qcn.
    jemati krivdo, odgovornost nase assumersi tutta la colpa, la responsabilità
    jemati na znanje prendere atto di qcs.
    jemati v zakup appaltare
    iron. jemati resnico v zakup (pretendere di) avere il monopolio della verità
    pog. jemati besedo nazaj ricredersi, rimangiarsi la parola
    jemati voljo demoralizzare, disincentivare
    jemati vzorce campionare

    B) jemáti se (jêmljem se) imperf. refl. (pojavljati se) venire, capitare, spuntare:
    le odkod se jemlje toliko ljudi da dove diavolo viene tanta gente!
  • jésti (jém) imperf. ➞ pojesti

    1. mangiare:
    jesti hlastno, kot volk mangiare voracemente, a quattro palmenti, come un lupo
    jesti kot ptič mangiare pochissimo
    drugega ne dela, kot je in spi non fa altro che mangiare e dormire
    pren. suh je, kot bi nič ne jedel mangia le lucertole
    jesti po naročilu mangiare alla carta
    jesti trikrat na dan mangiare tre volte al giorno, fare tre pasti
    jesti zastonj sbafare
    jesti na prostem mangiare al sacco

    2. tr. mangiare:
    jesti rastlinsko hrano mangiare cibi vegetali
    jesti premalo sadja in zelenjave mangiare poca frutta e verdura
    jesti nemastno mangiare in bianco

    3. (uničevati) divorare; (cor)rodere; asportare:
    gosenice jedo repo i bruchi divorano le rape
    rja je železo la ruggine corrode il ferro
    voda je zemljo l'acqua asporta la terra
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. jesti bel, črn kruh vivere nell'abbondanza, nell'indigenza
    pren. pejor. jesti nekoga kruh vivere alle spalle di qcn.
    jesti komu iz rok essere ubbidiente, docile
    jesti z veliko žlico mangiare a quattro palmenti
    ne imeti česa jesti non aver da mangiare
    PREGOVORI:
    kdor ne dela, naj tudi ne je chi non lavora non mangi
  • jéza (-e) f

    1. collera, ira, rabbia; stizza:
    jeza ga obide, prevzame, popade, prime la collera lo prende, lo invade; va, monta in collera
    jeza mu prekipi è accecato dall'ira
    jeza ga mine, se mu izkadi, ohladi la collera gli passa, si calma, si placa
    brzdati, dušiti, potlačiti, požreti jezo frenare, reprimere l'ira
    požreti se od jeze rodersi il fegato
    jokati, peniti se, pihati od jeze piangere dalla rabbia, schiumare di rabbia, sbuffare dalla rabbia
    biti nagle jeze essere irascibile, facile all'ira
    biti bled, zelen od jeze essere pallido, verde per la rabbia
    izbruh jeze accesso, scoppio d'ira, il perdere la tramontana

    2. knjiž. (silovitost, divjost) furia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dati duška svoji jezi uscire dai gangheri
    hladiti si jezo na, nad kom, stresati jezo na koga sfogare la propria collera su qcn.
    kuhati jezo na koga legarsela al dito, essere in collera con qcn., avere rancore verso qcn.
    rel. dan jeze dies irae
  • jézditi (-im) imperf.

    1. cavalcare:
    jezditi na konju cavalcare un cavallo
    jezditi v diru andare al galoppo, galoppare

    2. ekst. cavalcare, stare a cavalcioni di
  • jézditi montar a caballo; cabalgat; ir a caballo

    dobro (slabo) jezditi montar bien (mal), ser buen (mal) jinete
    jezditi v koraku (v drncu, v galopu) ir (montar) al paso (al trote, al galope)
    jezditi komu na hrbtu ir a horcajadas sobre alg
  • jók (-a) m

    1. pianto; singhiozzo, lamento, lacrime:
    bruhniti, planiti, spustiti se, udariti v jok scoppiare in pianto, in lacrime
    dušiti, premagovati jok trattenere le lacrime
    histeričen, krčevit, pretresljiv, pridušen jok pianto isterico, convulso, commovente, sommesso
    ne pomagata ne palica ne jok (con lui) non serve né picchiarlo né scongiurarlo
    iti na jok stare per piangere
    nabirati se v jok (ustnice) atteggiarsi al pianto (labbra)
    ženski jok pa mačkine solze avere il pianto facile come le donne
    jok in stok pianti e lacrime

    2. ekst. pianto, piangere
  • jornada ženski spol (dnevno) potovanje, trajanje potovanja; dnina, dnevno delo; trajanje (konec) življenja; gledališče dejanje; del filma

    la jornada de 8 horas 8-urni delavnik
    jornada de trabajo delovni čas
    al fin de la jornada na koncu
    hacer mala jornada slabe posle delati
    ir de jornada na izlet iti
    a grandes jornadas (voj) v hitrih marših, v vsej naglici
  • judgematic(al) [džʌdžəmǽtik(əl)] pridevnik (judgematic(al)cally prislov)
    pogovorno uvideven, razsoden
  • jug Sur m ; Sud m ; Mediodía m

    na jugu od al sur de
    proti jugu hacia el sur
  • junák (-a) | -inja (-e) m, f

    1. eroe, eroina:
    pasti kot junak cadere da eroe
    grob neznanega junaka monumento al Milite Ignoto

    2. pren. (izredno pogumna, neustrašna oseba) prode, valoroso (-a)

    3. pren. (oseba, ki se odlikuje ob kakem dogodku) campione (-essa), supercampione (-essa):
    junak olimpijskih iger il supercampione dei giochi olimpici

    4. (kdor zbuja občudovanje in željo po posnemanju) eroe, eroina:
    vsaka doba ima svoje junake ogni tempo ha i suoi eroi
    iron. salonski junak eroe da salotto

    5. (postaven, krepek moški) uomo robusto, omaccione; fusto

    6. (osrednja oseba v literarnem delu) eroe, eroina; protagonista:
    glavni junak il protagonista
  • juristic(al) [džuərístik(əl)] pridevnik (juristic(al)ally prislov)
    jurističen, praven
  • justo prav, ravno; primerno; tesno

    al justo (čisto) točno; gotovo
    ¡justo! tako je!
  • jútri

    A) adv.

    1. domani:
    jutri zjutraj domani mattina, domattina
    jutri zvečer domani sera
    jutri štirinajst dni domani a quindici

    2. ekst. domani:
    jutri bo takšen poseg nekaj povsem navadnega domani interventi così saranno qualcosa di comune
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. jutri je še en dan domani è un altro giorno
    tak sem: danes tukaj, jutri tam son fatto così: oggi qua, domani là
    njegova služba je od danes do jutri il suo lavoro è precario, instabile
    takih težav ne odpraviš od danes do jutri certe difficoltà non si possono eliminare dall'oggi al domani
    pren. živeti od danes do jutri vivere alla giornata
    PREGOVORI:
    kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri chi ha tempo non aspetti tempo
    danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te

    B) m domani; ekst. futuro, avvenire
  • júžen del sur; meridional

    v južni smeri hacia el sur
    južno od al sur de
    južna polobla hemisferio m austral
    južni tečaj polo m Sur; polo m austral
    južni polarni krog círculo m (polar) antártico
    južna širina latitud f sur
    Južna Amerika América f del Sur; Sudamérica f
    južna Francija (la) Francia meridional
    južna obala costa f (del) sur
    južne države Estados m pl del sur
    južni veter viento m sur
    južno sadje frutas f pl meridionales (ali del Sur ali tropicales)
    Južno Ledeno morje Océano m Glacial Antártico
    južni Slovani eslavos m pl del Sur
    južno vreme (je) (hay) deshielo (m)
  • k a

    k sreči por fortuna, afortunadamente
    pot k postaji el camino de la estación
    iti h komu (na dom) ir a casa de alg
    iti k vojakom hacerse soldado, ir a servir en el ejercicio
    iti k zdravniku ir a consultar al médico
    sesti h komu (k mizi) sentarse al lado de alg (a la mesa)
  • káča (-e) f

    1. zool. serpente, serpe, biscia, rettile:
    kača se levi il rettile muta pelle
    kača se plazi, piči, sika il serpente striscia, morde, sibila
    nestrupena, strupena kača serpente non velenoso, velenoso
    pren. železna kača treno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. gojiti, greti, rediti kačo na prsih nutrire, scaldare una serpe in seno
    pren. imeti kačo v žepu essere al verde
    pren. imeti jezik kot kača rep avere la battuta pronta, la lingua puntuta
    pren. zadeva je kot povest o jari kači una storia che sembra non voler finire
    biti strupen kot kača essere una vipera
    navadna morska kača serpente di mare (Laticauda laticauda)
    rogata kača vipera (Aspis cerastes)
    smrtna kača vipera della morte (Acantophis antarticus)

    2. pren. lunga fila

    3. pejor. (hudoben, zahrbten človek) serpente, serpe; (hudobna ženska) serpe, vipera

    4. zool.
    morske kače idrofidi (sing. -e) (Hydrophiidae)
    PREGOVORI:
    kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
  • káj1 (čésa) pron. (izraža vprašanje po neznani stvari) che cosa, cosa, che:
    kaj se je zgodilo? cos'è successo?
    kaj bo dobrega? che c'è di bello?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kaj (pa) je? che c'è?
    (izraža nejevoljo) kaj je spet? cos'altro c'è?
    kaj ti je, ali si bolan? che cos'hai, stai male?
    le kaj je na njej, da je tako privlačna cos'ha da essere così seducente
    kaj bo iz tega? cosa ne verrà fuori?, che ne sarà (di questo)?
    misli, da je bogve kaj crede di essere chissà chi
    pog. (izraža predlog) kaj, če bi šla v kino? che ne diresti se andassimo al cinema?
    pren. kaj revež, da je le pošten (izraža pomembnost prve trditve) non importa se è povero, l'importante è che sia onesto
    kaj za to, če ni mlada cos'importa se non è giovane
    (kot podkrepitev trditve) to so velike reči, kaj meniš sono cose serie, che ne dici?
    kaj hočemo, star sem niente da fare, sono vecchio; cosa vuoi, sono vecchio
    pren. kaj vse ti (ne) pade na misel cosa mai ti viene, ti salta in mente!
    odšel je kaj vem kam è andato chissà dove
    po čem je vino? cosa costa il vino, a quant'è il vino?
    ne vem, pri čem sem non so a che punto mi trovo