Franja

Iūlius 3 (iz Iūlus) Júlij(ev), ime patricijske rodovine; en del te rodovine so Caesares. Poseb. znani so:

1. L. Iulius Caesar Lucij Julij Cezar, konz. l. 90, Marijev pristaš: Ci., Vell., Gell., Fl.

2. C. Iul. Caesar Strabo Gaj Jul. Cezar Strabon, brat prejšnjega, ki ga je skupaj z njim umoril Fimbrija l. 87: Ci.

3. veliki C. Iul. Caesar Gaj Jul. Cezar (100—44): Ci., Suet. idr.

4. njegov posinovljenec C. Iulius Caesar Octavianus G. Jul. Cez. Oktavijan, cesar l. 31—14 po Kr.: Suet., Vell., Fl. idr.

5. Iulia Julija, Cezarjeva hči, omožena s Pompejem.

6. Iulia, Avgustova hči, prvič omožena s Klavdijem Marcelom, drugič z M. Vipsanijem Agripo, tretjič s Tiberijem, ki jo je zaradi njenega nenravnega življenja pregnal na otok Pandatarijo. — Adj. Iūlius 3 Julijev: leges Ci. Julija Cezarja, sidus H. pobožanstveni (oboževani) Cezar, portus Iulius Suet. med Puteoli in Mizenskim predgorjem, edicta H., domus, templa O. Zlasti mēnsis Iūlius ali samo Iūlius julij, prej Quīn(c)tīlis, Cezarjev rojstni mesec, preimenovan v spomin na Cezarjeve koledarske popravke: Mart., Sen. ph. idr.; od tod po Cezarjevi smrti: Kal. Iul(iae) Col., Sen. ph., Id. Iul(iae), Non. Iul(iae): Col.

Iūnō -ōnis, f (sor. z iuvenis, iūnior „mladostna“) Junóna, staroitalska boginja zakona, ki so jo istovetili z gr. kraljico bogov Hero. Kakor to so šteli tudi Junono za Saturnovo in Reino hčer, za Jupitrovo sestro in soprogo: urbs Iunonis O. = Argos, Iunonis promuntorium Mel. (zdaj Trafalgar), stella Iunonis Plin. planet Venera, Iuno regina Ci., Iuno iniqua (sovražna) V., O., Lact., Iuno Monēta (gl. Monēta): Ci., O., L., Lact., Val. Max. Kot boginja zakonov je tudi boginja porodov: Lūcīna (gl. to besedo). Metaf. Iuno Averna O. = inferna V. = infera Stat. = profunda Cl. kraljica podzemlja, Prozerpina. Kakor ima vsak mož svojega genija, tako ima vsaka žena svojo Junono (Plin., Sen. ph.), ki ji daruje na svoj rojstni dan (Tib.), na katero prisega (Tib., Petr.).; meton. in šalj. = soproga: Sen. ph., mea Iuno, non decet esse te tam tristem tuo Iovi (soprog) Pl. — Sestave: Iūnōni-cola -ae, m, f (Iūnō, colere) Junonin častilec (častilka): O.; Iūnōni-gena -ae, m (Iūnō, gīgnere) Junonin sin, Vulkan: O. — Adj. Iūnōnius 3 Junonin: custos (= Argos) O., Hebe O. (kot Junonina hči), regna V. (Kartagina, kjer so Junono posebej častili); tako tudi hospitia V. in Samos O., ales O. = pav, stella Ap. planet Venera, insula Plin. (eden izmed otokov, imenovanih insulae Purpurariae, najbrž Madeira), Iunonius mensis O. junij; Iūnōnālis -e Junoni posvečen: tempus O.

iūstificō -āre -āvī -ātum (iūstificus)

1. pravično ali prav ravnati s kom: viduam Tert.

2. opravičiti, upravičiti; nav. pt. pf. iūstificātus 3 opravičen, upravičen: baptismate Prud.; komp.: publicanus Pharisaeo iustificatior discessit Tert.

Ixīōn -onis, m (gr. Ἰξίων) Iksíon, kralj Lapitov v Tesaliji, Piritojev oče, je zalezoval Junono in imel z njeno oblačno podobo otroke, Kentavre; zato je za kazen v podzemlju pritrjen na kolo, ki se neprestano vrti: V., Pr., Hyg., Ixione natus O. (Piritoj), matre deā et Ixione nati O. (Kentavri). — Od tod adj. Ixīonius 3 (Ἰξιόνιος) Iksíonov: orbis V. Iksionovo kolo, amici Lamp. (šalj. privezani na kolo); patron. Ixiōnidēs -ae, m (Ἰξιονίδης) Iksioníd, Iksijonov sin = Piritoj: O., Pr.; pl. Ixionidae Lucan. = Kentavri.

Labdacus -ī, m (Λάβδακος) Lábdak, tebanski kralj, Lajev oče, Ojdipov ded, praded Eteokla in Polinejka: Hyg., Sen. tr. Od tod

1. patron. Labdacidēs -ae, m (Λαβδακίδης) Labdakíd, Labdakov sin ali potomec: Sen. tr. (o Laju in Ojdipu), Stat. (o Polinejku); Labdacidae = Tebánci: Stat.

2. adj. Labdacius 3 (Λαβδάκειος) Lábdakov, lábdaški: dux Stat. (o Eteoklu).

Laberius 3 Labêrij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani so:

1. Q. Laberius Durus Kvint Laberij Dur, Cezarjev vojaški tribun, padel v Britaniji: C.

2. Decimus Laberius Decim Labe-rij, rim. vitez in sloveč pisec mimov, Cezarjev sodobnik, rojen okrog l. 106, umrl l. 43: Ci. ep., H., Sen. rh., Suet., Gell., Macr. Od tod adj. Laberiānus 3 Labêrijev: Laberianus ille versus Sen. ph.

Labīcī (z inačico Lavīcī) -ōrum, m Labíki (Lavíki), mestna občina v Laciju med Tuskulom in Prenestom ob severnem obronku Algida, jugovzhodno od Rima blizu današnje Kolone (Colonna): Labicos … comparabunt Ci., Labicos confugisse L., picti scuta Labici V., habiles ad aratra Labici Sil. — Soobl. Labīcum (Lavīcum) -ī, n Labík (Lavík): arva Labici Sil. — Od tod adj. Labīcānus (Lavīcānus) 3 labíški (lavíški): Labicana vicinitas Ci., ager Labicanus L., Plin., via Labicana L. pot, ki vodi iz Rima preko Labika v Benevent, Lavicana humus Mart. (ki meri Lāvīcāna); subst.
a) Labīcānum (Lavīcānum) -ī, n α) Labiško (ozemlje), Labičansko: habuit … fundum in Labicano Ci. β) podeželsko posestvo pri Labiku: Suet.
b) Labīcānī (Lavīcānī) -ōrum, m Labičani, preb. Labika: nuntiabant legati Labicanos arma cepisse L.

Labiēnus -ī, m (labium) Labién = Ustnati, priimek Atijevega rodu. Najbolj znana sta:

1. T. Attius Labienus Tit Atij Labien, tr. pl. l. 63, Cezarjev legat v Galiji, l. 50 namestnik v Tostranski Galiji (Gallia togāta). L. 49 je prestopil k Pompeju, se boril pri Farzalu in Tapsu ter padel l. 45 pri Mundi: Ci., C., Hirt. Od tod adj. Labiēniānus 3 Labiénov: milites Auct. b. Afr.

2. T. Attius Labienus, zajedljiv govornik (zato so ga porogljivo imenovali Fabbienus Fabién = Besnež), vnet republikanec, v pisani in govorjeni besedi hud Avgustov nasprotnik: Sen. rh., Q., Suet.

Laboriae (Leboriae) -ārum, f Labórije, najrodovitnejše nižine v Kampaniji med cestama, ki držita iz Puteolov in Kum v Kapuo (zdaj Terra di Lavoro): Plin. Od tod adj. Laborīnus (Leborīnus) 3 labórijski (leborijski): campus ali campi (= Laboriae Laborije) Plin.

labyrinthus (labyrinthos) -ī, m labirint, blodnjak, velika zgradba s krivinastimi hodniki, v kateri človek zlahka zaide. V starem veku so še posebej sloveli 4 labirinti:

1. v srednjem Egiptu pri Arsinoi ob jezeru Mojris (Moeris) s 3000 sobami in 12 dvorišči; zgradil ga je kralj Psametih: Mel., Plin.

2. pri mestu Knosos na Kreti; ta labirint je baje sezidal Dajdal (Dedal), Minotavrovo bivališče: V., O., Sen. ph., Plin.

3. na Samosu, Polikratova stavba: Plin.

4. v Kluziju v Etruriji (pravzaprav labirintu podoben nagrobnik, ki si ga je dal zgraditi kralj Porsena): Varr. ap. Plin. (s soobl. labyrinthum inextricabile). — Od tod adj.
a) labyrinthēus 3 labirintski: ne labyrintheis e flexibus egredientem (Theseum) tecti frustraretur inobservabilis error Cat., Daedalus M.
b) labyrinthicus 3 labirintski: Sid.

Lacedaemōn (Lacedaemo) -onis, acc. -onem (pesn. -ona), abl. -one, loc. -onī, f (Λακεδαίμων) Lakedájmon ali Špárta (Spárta) (z ozemljem), glavno mesto Lakonije: L. idr., dura Ci. ali patiens H. strpni (zaradi strogega načina življenja). Od tod adj. Lacedaemonius 3 (Λακεδαιμόνιος) lakedajmónski, lakónski, spart(an)ski: Lacedaemonia mulier Poeta ap. Ci., hymen (zaradi Hermione) V., Tarentum (ker so ga ustanovili Špartanci) H., O.; subst. Lacedaemonius -iī, m Lakedajmón(ij)ec, Spartánec, prebivalec ali državljan Šparte (Sparte) tj. pripadnik špartanske (spartanske) države ali naroda (Spartanus ali Spartiātēs pomeni le dorsko deželno plemstvo): Ci. idr.; pogosto v pl. Lacedaemoniī -ōrum, m Lakedajmón(ij)ci, Spartánci: Ci. idr., Athenienses auxilium a Lacedaemoniis petiverunt N., toda: Lacedaemonius autem Agesilaus nomine, non potestate fuit rex, sicut ceteri Spartani N.

Lacīnium -iī, n (τὸ Λακίνιον ἄκρον) Lakínij, rt s predgorjem in mesto jugozahodno od Krotona s slovečim Junoninim svetiščem; ker so med razvalinami tega svetišča ohranjeni številni stebri, se rt še danes imenuje Capo delle Colonne: L., Plin. Od tod adj. Lacīnius 3 lakínijski: litora O., promunturium Mel., Plin.; v Junoninem bogočastju: Iuno Lacinia ali Lacinia Iuno Ci., L., Val. Max., Plin., Lact.; diva Lacinia (= Iuno), meton. svetišče lakínijske Junone: attollit se diva Lacinia contra V.

Lacō (pesn. Lacōn) -ōnis, m (Λάκων) Lakónec, prebivalec peloponeške pokrajine Lakonije, Lakedajmónec: Leonides Laco Ca. ap. Gell., Laconis illa vox Ci., regnata petam Laconi rura Phalanto H.; Laco predvsem o Lizandru in Agezilaju: N.; o lakonskih psih plemenite pasme, ki so sloveli po svoji moči, čuječnosti in rdeči dlaki: fulvus Lacon H., praevalidus Lacon; pl. Lacōnes -um, acc. -as, m (Λάκωνες) Lakónci, Lakónca (du.), Lakedajmónci, Lakedajmónca (du.): Pl., Varr. fr., L. idr.; poseb. Ledaei Lacones ali pii Lacones ali sidus Laconum Mart. (o Kastorju in Poluksu). — Od tod subst. Lacōnia -ae, f = Lacōnica (gl. spodaj) Lakónija: Plin.; adj.

1. Lacōnicus 3 (Λακωνικός) lakónski, lakedajmónski: clavis Pl. (poseben ključ, s katerim je bilo mogoče vrata od zunaj odpirati in zaklepati, navadni ključi so vrata odpirali le od znotraj), purpura H., ager, ora (obala) L., classis, sinus Mel., canes Plin. (prim. zgoraj fulvus Lacon); subst.
a) Lacōnica -ae, f (sc. terra): Vell., Plin. ali Lacōnicē -ēs, f (Λακωνική sc. γῆ): N., Mel. Lakónika, Lakónija, peloponeška pokrajina z glavnim mestom Lakedajmon (Šparta, Sparta).
b) Lacōnicum -ī, n α) (sc. balneum) lakónska dvorana, lakónik = suha (znojna) kopel, del tople kopeli (caldarium) v kopališču: Ci. ep., Vitr., Cels., Col. β) (sc. vestimentum) neko lakónsko oblačilo, lakónik: Pl.

2. Lacōnis -idis, f (Λακωνίς) lakónska, lakedajmónska: matre Laconide nati O.; kot subst. = Lacōnica: Mel. — Kot rim. nom. propr. Lacō -ōnis, m Lákon

1. Laco (Anagnīnus) Lakon (Anagnijec), pristaš Marka Antonija: Ci.

2. Laco (Achaeus) Lakon (Ahajec): T.

3. Cornelius Laco Kornelij Lakon, praefectus praetorii pod cesarjem Galbo: T.

Laeāna -ae, f Lajána, mesto v Arabiji: Plin. Od tod preb. Laeānīta -ae, f Lajanít, preb. Lajane: Plin. Adj. Laeānīticus 3 lajánski: Plin.

Laelius 3 (iz *Laivilios, prim. laevus) Lélij(ev), ime rim. plebejskega rodu iz Tibura. Poseb. znani so:

1. C. Laelius Gaj Lelij, prijatelj Scipiona starejšega, se je bojeval 210—205 v Hispaniji, 205—202 zoper Sifaka, poveljnik konjenice v bitki pri Zami, konz. l. 190: Ci., L., Vell.

2. njegov sin C. Laelius Sapiens Gaj Lelij Modri (ker se je veliko ukvarjal s filozofijo), prijatelj Scipiona mlajšega, se je boril l. 147 pred Kartagino, l. 145 zoper Viriata, konz. l. 140: Ci., H., Q., Suet.

3. D. Laelius Decim Lelij, tožnik Lucija Valerija Flaka, ki ga je Cicero uspešno zagovarjal, tr. pl. l. 54., privrženec Pompeja in poveljnik njegovega ladjevja; po bitki pri Tapsu je naredil samomor: Ci. ep., C.

4. Laelia -ae, f
a) Lélija, ime dveh hčera Gaja Lelija Modrega; njune govorniške sposobnosti slavi Ci.; ena izmed njiju je bila Krasova tašča.
b) neka Vestalka: T. — Od tod adj. Laeliānus 3 Lélijev: naves C.

Lāërta -ae, m: Hyg., Sen. tr. in Lāërtēs -ae (redko -is), acc. -ēn, m: Acc. ap. Non. (z abl. Lāërtā), Ci., O., Hyg. (Λαέρτης) Laêrt, itaški knez, Odisejev oče. Od tod adj. Lāërtius 3 (Λαέρτιος) Laertov: regna (= Ithaca) V., heros (= Ulixes) O., proles Ps.-V. (Culex). Patron. Lāërtiadēs -ae, m (Λαερτιάδης) Laertiád, Laertov sin = Odisej: Acc. ap. Ap., H., O.

Laestrōgones -um, acc. -as, m (Λαιστρυγόνες) Lajstrigóni, pri Hom. velikani ljudožerci na daljnem zahodu; grška mitologija jih je pozneje umestila na Sicilijo v okolico Leontinov, rimska mitologija pa v Lacij v okolico Formij (Formiae), ki jih je ustanovil Lamos (Lamus; gl. Lamus): Tib., Plin., Iuv., Gell. Sg. Laestrōgon -onis, acc. -ona, m Lajstrigón: quis non Antiphaten Laestrygona devovet? O., „inde Lami veterem Laestrygonis“ inquit „in urbem (= Formias) venimus“ O., prima Leontinos vastarunt proelia campos, regnatam diro quondam Laestrygone terram Sil. — Od tod adj. Laestrōgonius 3 lajstrigónski: amphora H. = vrč formijskega vina, domus (= Formiae) O., campi Plin. (na Siciliji), rupes (= Formiana saxa L.) Sil., recessus Sil., tyrannus (= Antiphates) Sid. poet.; subst. Laestrōgonia -ae, f Lajstrigónija, dežela Lajstrigoncev = Formiae: Ci. ep.

Laevius -iī, m (prim. laevus) Lájvij, rim. lirik z začetka 1. stoletja pr. Kr., pesnik ljubezenskih pesmi (Erotopaegnia), od katerih so se ohranili le odlomki: Gell., Aus., Char. — Od tod adj. Laeviānus 3 Lajvijev: carmen, verba Gell.

Lāgus -ī, m (Λᾶγος) Lágos, oče egiptovskega kralja Ptolemaja I.: regia Lagi Lucan., flumina Lagi (= Nilus) Sil. Od tod adj. Lāgēus 3 Lágov, pesn. = egiptovski: Nilus Lucan., amnis (= Nilus) Sil., ratis Sil., litora Mart.

Lālētānia -ae, f Laletánija, vinorodna pokrajina v Tarakonski Hispaniji: S. fr., Mart. Od tod adj. Lālētānus 3 laletán(ij)ski: Hispaniarum Laletana (sc. vina) copiā nobilitantur Plin., faex Laletana, Laletanae nigra lagona sapae Mart.; subst. Lālētānī -ōrum, m Laletáni, preb. pokrajine Laletanije: Plin. (po nekaterih rokopisih Laeetani Leetáni).