Franja

arhaičnost samostalnik
1. (starinskost) ▸ archaikusság
Les in neobdelan beton dajeta pridih arhaičnosti, v resnici pa je hiša zgrajena iz najsodobnejših materialov. ▸ A fa és a megmunkálatlan beton archaikus benyomást kelt, valójában azonban a legmodernebb anyagokból épült a ház.

2. (zastarelost) ▸ archaikusság
Toda ravno konferenca v Zagorju je pokazala na arhaičnost te politične misli. ▸ kontrastivno zanimivo Azonban éppen a Zagorjében megtartott konferencia mutatott rá e politikai elképzelés letűnt mivoltára.

aria f

1. zrak:
aria compressa stisnjen zrak
aria condizionata klimatiziran zrak
aria viziata slab zrak
aria fritta pren. oguljene fraze, banalnosti
corrente d'aria prepih
andare a prendere una boccata d'aria iti na zrak
dare aria a una stanza prezračiti sobo
discorsi a mezz'aria pren. namigujoče govorjenje
a pancia all'aria ležeč vznak
mandare qcn. a gambe all'aria spotakniti koga
ancora in aria še v zraku (načrt)
andare all'aria pren. propasti, iti po vodi
mandare all'aria un progetto prekrižati načrte
camminare col naso in aria pren. hoditi z glavo v oblakih
fare castelli in aria pren. zidati gradove v oblakih
discorsi campati in aria nesmiselno govorjenje
aver paura dell'aria bati se lastne sence
non dirlo neanche all'aria nikomur niti črhniti besedice
parlare all'aria govoriti v veter
missili aria-aria rakete zrak-zrak
PREGOVORI: i cenci e gli stracci vanno sempre all'aria preg. revež jih vedno skupi; za revežem vsak pes laja

2. podnebje:
cambiare aria iti drugam
aria! šalj. stran! izgini!

3. veter, sapa:
non c'era un filo d'aria niti sapice ni bilo
tira una brutta aria pren. postaja vroče pod nogami, slabo kaže

4. pren. videz, izraz; obraz:
che cos'è quell'aria preoccupata? kaj pomeni ta zaskrbljeni obraz?
aria stanca utrujen videz
ha l'aria d'essere una persona per bene videti je spodoben človek
ha l'aria di voler piovere kaže na dež
darsi delle arie delati se imenitnega, postavljati se

5. glasba arija

aristokracija samostalnik
1. (privilegiran družbeni sloj) ▸ arisztokráciaLov je bil vedno pravica aristokracije. ▸ A vadászat mindig is az arisztokrácia kiváltsága volt.

2. (izbran krog ljudi) ▸ arisztokráciaNa Berkeleyju, Stanfordu in Princetonu je od nekdaj nastajala intelektualna aristokracija, ki ji je bilo namenjeno, da bo vodila ZDA, morda celo svet. ▸ A Berkeleyn, a Stanfordon és a Princetonon formálódott mindig az az értelmiségi arisztokrácia, amelynek az USA, sőt talán az egész világ irányítását szánták.
Jane Fonda se je leta 1937 rodila v samo aristokracijo ameriške filmske industrije. ▸ Jane Fonda 1937-ben az amerikai filmipar arisztokráciájába született bele.

3. (oblika vladavine) ▸ arisztokrácia
Monarhiji je sledila dolgotrajna aristokracija in tej se je leta 594 pr. n. št. uprl Solon. ▸ A monarchiát az arisztokrácia hosszan tartó uralma követte, és i. e. 594-ben Szolón ez ellen lázadt fel.

4. (aristokratskost) ▸ arisztokráciaČrna barva izraža aristokracijo duha. ▸ A fekete szín a szellem arisztokráciáját tükrözi.
Z zamislijo aristokracije duha bi radi poudarili, da vendarle obstajajo tudi višje vrednote, h katerim se lahko človek zateče v teh zbanaliziranih, potrošniških časih. ▸ A szellem arisztokráciájának elképzelésével azt szeretnék hangsúlyozni, hogy mégiscsak léteznek magasabb értékek, amelyekhez az ember menekülhet ebben az egyre banálisabbá váló fogyasztói korban is.

armamentario m (pl. -ri)

1. instrumentarij; orodjarna

2. miselni instrumentarij, znanje:
è orgoglioso del suo imponente armamentario filosofico ponosen je na svoje velikansko filozofsko znanje

3. star. orožarna

armé, e [arme] adjectif oborožen; odvit (bomba), napet (revolver); figuré opremljen (de z); technique armiran

ciment masculin, béton masculin armé armirani beton
forces féminin pluriel armées oborožene, vojne sile
canne féminin armée d'une pointe de fer z železno konico okovana palica
armé jusqu'aux dents do zob oborožen
vol masculin à main armée roparska tatvina (z orožjem)

armonizzare

A) v. tr. (pres. armonizzo)

1. glasba harmonizirati

2. pren. uskladiti, usklajevati:
è difficile armonizzare le figure con lo sfondo podobe je težko uskladiti z ozadjem

B) v. intr. harmonirati, skladati se, ujemati se

armorial, e, aux [armɔrjal, -jo] adjectif grbosloven, heraldičen; masculin grbovnik (knjiga)

armoricain, e [-rikɛ̃, ɛn] adjectif armorikanski; bretonski

armorié, e [armɔrje] adjectif

vaisselle féminin, porte féminin armoriée z grbom okrašena namizna posoda, vrata

arnese m

1. priprava, orodje:
gli arnesi del fabbro kovaško orodje

2. pog. predmet, stvar, zadeva, onega:
a che serve quell'arnese? čemu služi tista zadeva?

3. oprava, obleka:
vuoi che mi presenti in quest'arnese? hočeš, da se pokažem tako oblečen?

4. gospodarsko ali telesno stanje:
essere bene, male in arnese biti v dobrem, slabem stanju
rimettersi in arnese gospodarsko si opomoči

5. pog. slabš. malopridnež, falot, lopov:
è un pessimo arnese hud malopridnež je

arqué, e [arke] adjectif usločen, upognjen, ukrivljen, obokan

le dos arqué z usločenim hrbtom
avoir les jambes arquées imeti ukrivljene noge

arrabbiato agg.

1. besen, stekel (pes)

2. jezen, hud:
Carlo è molto arrabbiato con te Karel je zelo hud nate
all'arrabbiata naglo, površno
giovani arrabbiati jezni mladeniči

3. pren. hud, zagrizen:
fumatore arrabbiato zagrizen kadilec

4. kulin.
penne all'arrabbiata makaroni v pikantni omaki

arrangeant, e [arɑ̃žɑ̃, t] adjectif prijeten, ustrežljiv, spravljiv

arrēsto m

1. ustavljanje:
è proibito scendere prima dell'arresto del treno prepovedano je izstopati, preden se vlak ne ustavi

2. obotavljanje, odlašanje, zamuda:
senza arresto nemudoma, brez odlašanja
battuta d'arresto prekinitev, presledek

3. strojn. kotvica, zapirač:
leva d'arresto ročica za zaustavljanje, blokiranje

4. šport prekinitev igre; zaustavljanje žoge

5. pravo aretacija, pripor:
dichiarare in arresto qcn. voj. aretirati koga
essere in stato di arresto biti aretiran, v priporu
arresto domiciliare hišni pripor
mandato di arresto zaporni nalog

6. voj. (zlasti v pl.) pripor; zapor (za častnike):
mettere agli arresti kaznovati z zaporom
arresti di rigore strogi zapor

arrêté, e [arɛte] adjectif odločen, sklenjen, dogovorjen, domenjen; trden, neomajen, nepreklicen; masculin odlok, commerce zaključek

c'est une chose arrêtée to je sklenjena stvar
décision féminin arrêtée nepreklicen sklep
arrêté de caisse, de compte blagajniški, računski zaključek
arrêté préfectoral prefekturni odlok

arriéré, e [arjere] adjectif zaostal, ki je v zaostanku; nazadnjaški; masculin zaostanek, zaostali dolg

enfant masculin arriéré zaostal otrok
homme masculin aux idées arriérées človek z nazadnjaškimi idejami
rembourser l'arriéré plačati zaostanek
faire rentrer des arriérés izterjati zaostale dolgove

arripiō (adripiō) -ere -ripuī -reptum (ad in rapere)

1. hlastno k sebi (nase) potegniti, hlastniti po čem, urno z(a)grabiti, prijeti, popasti: arripere gladium Pl., telum Ci., N., arma L., arcūs, ensem O., saxa Cu., vestimenta N., filiam eius (regis) parvulam arripuit N., Tarquinius medium arripuit Servium L. je prijel čez pas, arripere manum alicuius Hirt. za roko koga prijeti, arrepta manu H., signiferum manu (= za roko) arreptum secum... rapit L., arr. aliquem barbā Pl. ali comā O. ali caput capillo Suet. za brado, za lase; arr. cultrum ab lanio L., tabulam de naufragio Ci., patrem familias ex aliquo circulo Ci., scuta e strage T.

2. occ.
a) pograbiti, nagrabiti, v naglici zgrniti, nabrati, (z)brati, (z)gnati: equum cum scuto pedestri L., scribas, apparitores Ci., arrepta familia (sc. servorum ali gladiatorum) Ci., cohortes arreptas in urbem inducere L., arreptae naves T.
b) napasti, (po)lotiti se koga, česa, iti na(d) koga, kaj: turbata arripe castra V., arriperent vacui occupatos T.; (o krajih) urno zasesti, zavzeti ali zavzeti poskušati: arripuit locum V., arrepta tellure V., hanc (tellurem) arripe velis V. jadraj proti njej; (o ognju) popasti se česa (klas. corripere): quamcumque (ignis) arripuit partim Lucr., ignis omnia, quae arripuit, absumit Lact.
c) prijeti, zgrabiti koga (da bi ga vrgli v zapor), v zapor vreči, zapreti: Virginius arripi iubet hominem L., arreptus a viatore L., uno aut altero arrepto quieturos alios L.
č) jur. koga (zlasti oblastnika, ki je odstopil) pred sodišče postaviti ali pozvati, s tožbo prijeti: (consules) abeuntes magistratu Cn. Genucius tribunus plebis arripuit L., est arreptus unus eques Romanus de pecuniis repetundis reus Ci., quaestor... aliquot criminibus arreptus est Suet.; pren. kot satirik pred svoje sodišče pozvati = precejati, prerešetati, šibati koga, kaj: luxuriam et Nomentanum H., (Lucilius) primores populi arripuit populumque tributim H.

3. pren.
a) (o bolečini) napasti, (o bolezni) popasti, zgrabiti, lotiti se, (o spanju) prijeti, (po)lotiti se koga: ne succussu maior arripiat dolor Pac. fr., qui (dolor) simul atque arripuit, interficit Ci., adversa valetudine arreptus Iust., Alexandrum somnus arripuit Iust.; od tod arreptus obseden ali božjasten: P. Veg.
b) hitro, hlastno prijeti za kaj, prizadevno poprijeti se česa, (u)porabiti kaj, (o)koristiti se s čim, prisvojiti si, sprejeti, vzeti kaj: statim me esse arrepturum arma iudiciorum atque legum Ci., libenter arr. facultatem laedendi Ci., causam ad caedes Ci., occasionem L., Iust., impedimentum pro occasione L., tempus V., omen Val. Max. z veseljem sprejeti, suspiciones T.; verba de foro Ci., maledictum ex trivio Ci. z veseljem, kaj (= zelo) rad na jezik vzeti (jemati), legem ex natura ipsa arripuimus Ci. smo izvedli, vocem et gestum aliunde Ci., quaerit... Socrates, unde animum arripuerimus, si nullus fuerit in mundo Ci.; (duševno) hitro doumeti, pojmiti, naučiti se: quod ipse celeriter arripuit, id... tarde percipi videt Ci., quod iam pueri... ita celeriter res innumerabiles arripiant Ci.; od tod vztrajno poprijeti se ali lotiti se česa, podati se na kaj: studium litterarum N., litteras Graecas sic avide, quasi... Ci., causam illam totam et tempus (sočasne zgodovine) Ci.; takoj prijeti se česa, pristati na kaj: quod iste arripuit et ita sese facturum confirmavit Ci.; pren. proti zakonu prilastiti si, prisvojiti si kaj: ille non mediocri cupiditate adripuit imperium Ci., sibi imperium arr. Auct. b. Hisp.; praemia arrepta a socru suo Acc. ap. Prisc., qui cognomen sibi ex Aeliorum imaginibus adripuit Ci.

arrivant, e [-rivɑ̃, t] masculin, féminin prihajajoča oseba, prišlec

les premiers arrivants ont les meilleures places tisti, ki pridejo prvi, dobijo najboljša mesta
les arrivants et les partants prihajajoči in odhajajoči

arrivare v. intr. (pres. arrivo)

1. priti, dospeti:
arrivare alla laurea priti do diplome
arrivare sopra, addosso pren. priti nenadoma
arrivare al fine doseči cilj
non arrivare a dire, a proferire una parola ne priti do besede
a che punto è arrivato col suo lavoro? kako daleč ste z delom?
arrivare correndo priteči
arrivare tardi, in ritardo zamuditi, zakasniti
arrivare di buon'ora priti zgodaj

2. doseči (kaj):
arrivare a un certo prezzo doseči ceno; pren. razumeti:
Non ci arrivi? Eppure è molto semplice Ne razumeš? Pa vendar je zelo preprosto

3. priti (do), segati (do), dočakati:
le vette dei monti pare arrivino fino al cielo zdi se, kot bi vrhovi gora segali do neba
questa pelliccia arriverà a un milione e mezzo di lire to krzno bo stalo kak milijon pa pol lir
è arrivato felicemente a ottant'anni srečno je dočakal osemdeset let
se continua così arriveremo a odiarci če bo šlo tako naprej, se bomo še zasovražili

4. uveljaviti se, uspeti:
tu desideri solo arrivare tebi je samo do uspeha
PREGOVORI: chi tardi arriva male alloggia preg. kdor dolgo spi, obira kosti; kdor zadnji pride, zadnji melje

arrivé, e [ve] masculin, féminin prišlec, došlec

les derniers arrivés n'ont pu entrer au stade tisti, ki so prišli zadnji, niso mogli priti v stadion
un homme arrivé človek, ki je (poklicno, družbeno) uspel