Franja

sovrážnost hostility (do to, towards, against); enmity; animosity; ill-will

le v primeru sovrážnosti hostilities only
med sovrážnostmi during (the) hostilities
prekinitev sovrážnosti vojska suspension of hostilities, (ognja) ceasefire
biti zapleten v sovrážnosti to be involved in hostilities
prenehati s sovrážnostmi to suspend hostilities
zanetiti sovrážnost to foment hostility
začeti sovrážnosti to commence hostilities
ustavitev (izbruh) sovrážnosti cessation (outbreak) of hostilities

sovrážnost hostilité ženski spol

začeti (pretrgati) ustaviti sovražnosti ouvrir (suspendre, cesser) les hostilités

sovrážnost hostilidad f

začetek (ustavitev) sovražnosti iniciación f (cesación f) de las hostilidades
začeti (ustaviti) sovražnosti abrir ali romper (cesar ali suspender) las hostilidades

spēs, spĕī, f (gl. spatium)

1. pričakovanje (česa ugodnega), up, upanje, nada, obet: Kom., Ca. ap. Gell. idr., spes est exspectatio boni Ci., falsa Ter., Ci., vera Ci. resnično (trdno) upanje, resnična (utrjena) nada, bona certaque Ci., vera, lentior L., summae spei adulescentes C. ali egregiae spei filia T. poln(a) upanja, nadepolni (nadepolna), quidquid vidit melius peiusve sua spe H. kot je upal, kakor je pričakoval, praeter spem Ci. ali ultra spem Iust. mimo pričakovanja, proti pričakovanju, nepričakovano, iznenada, praeter spem omnium L. ali contra spem omnium C. v nasprotju z upanjem (pričakovanjem) vseh, vsem nepričakovano, tum spem, tum metum ostendere (pred oči postavljati, kazati) Ci., partim spe, partim metu L. delno z obljubami, delno z grožnjami; s subjektnim gen.: qui spem Catilinae aluerunt Ci., summam spem civium superavit Ci.; z objektnim gen.: spes emptionis Ci. upanje na trajno veljavo nakupa, peccatorum Ci., extrema spes salutis C., spesque fuit generi mihi prima, secunda, nepotum O. in nadejal sem se najprej zeta, potem vnukov, in upal sem najprej na zeta, potem na vnuke, fenoris expugnandi L.; nam. gen. tudi z ad: spes ad ea temptanda L., ad resistendum Ci., L. Poseb. zveze: in spem arrepere H. zaradi prevare (s prevaro) upati na dediščino, in secundam spem scribere T. za drugega (drugovrstnega) dediča postaviti (prim. secundus heres pod secundus), spes sita est in aliquo, in aliqua re Ter., S. ali est in aliquo Ci. upanje (up, nada) stoji (sloni, temelji) na kom, na čem, pax fuit in spe Ci. upali so na mir, nadejali so se miru, quod nulla habeo in spe Ci. česar se ne nadejam, glede česar nimam prav nobenega upanja, id in optima spe pono Ci. to me navdaja z najboljšim upanjem (najboljšo nado), magnā ali in magnā spe esse Ci. ep. zelo (močno) upati, zelo (močno) se nadejati, de aliqua re nec nulla nec magna in spe esse Ci. glede kake reči ne pričakovati niti ničesar niti kaj velikega, spem alicui dare Ci. ali inicere Ci. ep. ali facere Ci. ep. da(ja)ti komu upanje, obuditi (obujati), vzbuditi (vzbujati) upanje; toda spem insperatam alicui dare Pl. nepričakovano komu izpolniti pričakovanje, nepričakovano komu uresničiti up(e), spem insperatam offerre alicui Pl. nepričakovano vzbuditi komu up(anje), nepričakovano (po)nuditi komu nado, non ante abscedimus quam spei nostrae finem captis Veis imposuerimus L. ne prej kot se nam izpolni pričakovanje (uresniči upanje) z osvojitvijo Vejev, spem habere Pl., Ci. ali spem tenere Pl. ali spe teneri (act. spes aliquem tenet) Ci. upati, nadejati se, gojiti up(anje), nado, živeti v upanju (nadi), pričakovati, obetati si kaj, spem ponere in aliquo, in aliqua re Ci., V., O. ali collocare in aliquo, in aliqua re Ci. up (upanje, upe) polagati (staviti) na koga, na kaj, spe duci Ci. upati, in spem adduci ali in spem venire Ci. ep., C. ali ingredi in spem Ci. ali spem affectare L., O. ali spem capere L. ali concipere Cu., O., Petr., Plin. iun. začeti upati, komu se vzbuditi upanje, spes agitare inanes O. gojiti prazne upe (nade), spem gerere Amm. gojiti (upanje, nado), spe niti Ci. ep. opirati se na up(anje), nado. Skladi: z ACI: Pl., Ter. idr., spero multa vos liberosque vestros in re publica bona esse visuros Ci., spe impetrari posse L., magnamque in spem veniebat … fore, uti pertinaciā desisteret C. in močno je upal, in zelo se je nadejal; redkeje s finalnim stavkom: spem afferunt, ut … fructus appareat Ci.; z de: spes est de argento Pl., quam (sc. spem) de eo iam puero habuerant Ci., hostes … de flumine transeundo spem se fefellisse intellexerunt C., bonam spem concipere de aliquo L. — Kot ljubkovalna, laskava beseda (laskavica): spes mea, o mea spes Pl. Pooseb. Spēs Náda, boginja upanja, ki je imela v Rimu več svetišč; njej na čast so obhajali praznik 1. oktobra: Pl. idr., recte etiam Spes a Calatino consecrata est Ci., ut primo pugnatum ad Spei (sc. aedem) sit aequo Marte L., triumviri … reficiendis aedibus Fortunae et matris Matutae … , sed et Spei extra portam L.

2. occ. pričakovanje (česa neprijetnega, neugodnega), bojazen, strah, skrb, zaskrbljenost: mala res, spes multo asperior S., contra spem suam S. česar (kakor) ni pričakoval, omnium spe celerius L. ali spe omnium serius L. hitreje, pozneje, kot so vsi pričakovali, cum … in mala iam spe proelium esset L. ko je bilo že pričakovati neugoden izid (razplet) spopada, ko se je bilo že bati, da se bo spopad končal neugodno, in spe Hannibali fuit defectio Tarentinorum L. Hanibal je upal na odpad Tarentčanov (Tarentincev), naufragii spes omnis abiit Lucan., spes nulla necis Stat.

3. meton. nada, up(anje), obet = predmet upanja, to, na kar kdo stavi svoje upanje, pričakovano (zaželeno) dobro, pričakovana (zaželena) dobrina: Q. idr., spem intercipere anni O. žetev, spem sine corpore amat O., spem vanam sequens O., spe potitur O. doseže, kar je želel, puppes, spes vestri reditus O., castra Argivom, vestras spes uritis V., spes o fidissima Teucrûm V. (o Eneju), per spes surgentis Iuli V., nati spes O., spes invidiosa procorum O. (o neki ženski), spem gregis reliquit V. = mlada jagnjeta, spes grexque V. = jagnjeta in ovce, spes gentis V. (o čebelah).

Opomba: V pl. se je klas. uporabljal le nom. in acc.; dat. in abl. pl. spebus šele pri Sid., Paul. Nol. in nekaterih drugih poznih piscih. Star. acc. sg. sperem: Non. (te obl. sicer ne izpriča); star. nom. in acc. pl. spērēs (od tod glag. spērāre): Enn. ap. Fest., star. abl. pl. speribus: Varr. ap. Non.

spet¹ [é] wieder; wiederum, wieder einmal; abermals
spet kdaj wieder mal, wieder einmal
spet in spet wieder und wieder, immer wieder, einmal über das andere
že spet schon wieder
wieder …, wieder- (srečati wiedertreffen, postaviti na noge [wiederaufrichten] wieder aufrichten, videti [wiedersehen] wieder sehen, imeti wiederhaben, narediti [wiedertun] wieder tun, wiedermachen, priti na misel [wiedereinfallen] wieder einfallen, se okrepiti wiedererstarken); nach- (napolniti nachfüllen, zrasti nachwachsen)
biti spet pri močeh wieder auf dem Posten sein
priti spet na površje wieder an die Oberfläche kommen
spet se pojaviti wieder auf der Bildfläche erscheinen
začeti spet od začetka von vorn anfangen
priti spet k sebi wieder zu sich kommen

spočétka al principio; primeramente

že spočetka ya desde el principio
takoj spočetka muy al principio
začeti spočetka comenzar desde el principio

sprechen (sprach, gesprochen) govoriti (mit z, über o); povedati; ein Wort, kein Wort: reči; das letzte Wort, den Segen: izreči; das Urteil, heilig, schuldig: razglasiti (za); jemanden: govoriti z; nicht zu sprechen sein ne sprejemati, ne biti dosegljiv; anfangen zu sprechen spregovoriti; sprechen lassen pustiti govoriti, pustiti do besede; die Wahrheit sprechen govoriti resnico; eine Sprache sprechen govoriti jezik; deutsch/slowenisch ... sprechen govoriti nemško/slovensko ...;
auf: zu sprechen kommen auf jemanden, etwas obrniti pogovor na, začeti govoriti o; schlecht/nicht gut zu sprechen sein auf imeti slabo mnenje o;
aus: aus der Seele sprechen govoriti/povedati iz srca;
durch: durch die Blume sprechen nakazati;
für: sprechen für govoriti za, govoriti v (čigav) prid; für sich selbst sprechen govoriti sam zase, biti dovolj zgovoren;
gegen: sprechen gegen govoriti proti (čemu), biti v škodo (čemu);
mit: sprechen mit govoriti z; miteinander sprechen govoriti (wir sprechen nicht miteinander ne govoriva) ; zu sprechen haben mit jemandem morati se pogovoriti z; mit sich sprechen lassen biti dostopen za argumente;
über: sprechen über govoriti o;
um: um nicht zu sprechen von da ne govorimo o ...;
von: sprechen von govoriti o, (erzählen) pripovedovati o

spud [spʌd]

1. samostalnik
kratka lopatica, rovnica (za puljenje plevela), kopuljica; nekaj kratkega in debelega; pritlikavec
pogovorno krompir
sleng, množina denar

2. prehodni glagol
kopati, okopavati, pleti (često out, up)
neprehodni glagol
vrtati

to spud out okopa(va)ti, opleti; izkopati
to spud in začeti vrtati

Stapel, der, (-s, -) skladovnica, Technik skladanica; zlog; Metallurgie sklad; (Haufen) kup; elektronische Datenverarbeitung paket; beim Flachs: vlakno; auf Stapel legen ein Schiff: začeti graditi ladjo; vom Stapel laufen biti splavljen; vom Stapel lassen ein Schiff: sploviti, eine Rede: spustiti (govor)

start¹ [sta:t] samostalnik
start, odhod
aeronavtika vzlet; startna točka; možnost za start; znak za start; začetek
šport prednost; trzaj, zdrznjenje, planitev kvišku; izbruh; presenečenje; začasen napor; naključje, slučaj

at the start v začetku, skraja, sprva
by fits and starts v presledkih
from the start od samega začetka
from start to finish od začetka do konca
start of fancy figurativno muha, domislek
false start šport, figurativno napačen start
fiying start leteči start
a good start in life dober začetek v življenju
a rum start pogovorno veliko presenečenje
to appear at the start šport pojaviti se na startu, iti na start
to awake with a start planiti iz spanja
to give the start dati znak za start
to give s.o. a start (in life) pomagati komu pri startu v življenje
to give s.o. a start prestrašiti koga
I can give him 10 yards start and beat him (in the race) lahko mu dam 10 jardov prednosti in ga premagam (v teku)
I gave the wheel a start pognal sem kolo
to get the start of one's rivals prehiteti svoje tekmece
to make a start začeti
to make a new start in life začeti novo življenje
to work by fits and starts delati s pogostnimi presledki (neredno, neenakomerno)

stavk|a ženski spol (-e …) der Streik (gladovna Hungerstreik, opozorilna Warnstreik, protestna Proteststreik, rudarska Bergarbeiterstreik, sedeča Sitzstreik, solidarnostna Solidaritätsstreik, Sympathiestreik, splošna Generalstreik); der Ausstand, v podjetju: die Bestreikung (eines Betriebes)
stavka na ključnih točkah der Schwerpunktstreik
grožnja s stavko die Streikdrohung, Streikandrohung
izbruh stavke der Streikausbruch
pravica do stavke das Streikrecht
prepoved stavke das Streikverbot
vodstvo stavke die Streikleitung
poziv k stavki der Streikaufruf
začeti stavko in den Streik treten

stávka strike; walkout

gladovna stávka hunger strike
splošna stávka general strike
opozorilna stávka token strike
solidarnostna stávka sympathy strike
stávka, v kateri delavci ne zapuste svojih delovnih prostorov sit-down, sit-down strike
napoved stávke strike notice
paraliziran zaradi stávke strikebound
kršitelj stávke strikebreaker, blackleg, scab
biti v stávki to be on strike
proglasiti stávko to call a strike
kršiti stávko to blackleg
odločiti se za stávko, skleniti stávko to decide on a strike
izzvati stávko to foment a strike
stopiti v stávko, začeti stávko to come out on strike
pridružiti se stávki to join a strike
stopiti v gladovno stávko to stage a hunger strike, to go on hunger strike
uprizoriti enodnevno stávko to stage a oneday strike
stávka se je razširila the strike has spread
preklicati, odložiti stávko to call off a strike

stávka gréve ženski spol , débrayage moški spol , arrêt moški spol (ali suspension ženski spol, cessation ženski spol) du travail

divja stavka gréve spontanée (ali non contrôlée, popularno sauvage)
gladovna stavka gréve de la faim
splošna stavka gréve générale
pravica do stavke droit moški spol de gréve
razglasitev stavke ordre moški spol de gréve
razglasiti stavko lancer l'ordre de gréve
stopiti v stavko se mettre en gréve, faire gréve
začeti stavko déclencher une gréve

stávka (-e) f

1. sciopero, agitazione:
začeti stavko mettersi in sciopero, incrociare le braccia
razglasiti stavko proclamare lo sciopero
divja stavka sciopero selvaggio
gladovna stavka sciopero della fame
bela stavka sciopero bianco
solidarnostna stavka sciopero di solidarietà
splošna stavka sciopero generale

2. nareč. agr. gruppo, mucchio di covoni

stavka|ti (-m) streiken, sich im Ausstand befinden, im Streik stehen
začeti stavkati in den/einen Streik treten

stávkati to strike, to be on strike, to be out (on strike); to go on strike

začeti stávkati to come out on strike, to walk out

stečáj ekon quiebra f ; (kazniv) bancarrota f ; quiebra fraudulenta ; (ustavitev plačil) suspensión f de pagos

odpreti, začeti stečaj abrir los trámites de la quiebra
prijaviti, razglasiti stečaj declararse en quiebra
priti pod stečaj quebrar
odprtje stečaja apertura f de la tramitación de la quiebra
razglasitev stečaja declaración f de quiebra
ustavitev stečaja suspensión f de la quiebra

stellen (aufstellen) postaviti (sich se), postavljati; (geben) dati; Fallen: nastaviti, nastavljati; Aufgaben: zastaviti, zastavljati; die Uhr, Weichen: nastaviti, naravnati, naravnavati; Hund die Ohren usw. postaviti pokonci; Anträge, Gesuche: vlagati, vložiti, dati, dajati; jemanden figurativ poklicati na odgovornost; einen Verbrecher: ujeti, Jagd der Hund ein Stück Wild: prestreči, zaustaviti; sich stellen predati se policiji; Heerwesen, Militär javiti se za vojaško službo; sich stellen einer Herausforderung usw.: figurativ soočiti se (z), ne izmikati se (čemu); sich stellen (sich verstellen) delati se, pretvarjati se; sich krank stellen delati se bolnega; sich taub stellen delati se gluhega, figurativ biti gluh (za); sich tot stellen delati se mrtvega; kalt stellen dati hladiti; warm stellen dati greti; beiseite stellen dati na stran; eine Aufgabe stellen naložiti/zastaviti nalogo; eine Diagnose stellen postaviti diagnozo; Ersatz stellen dati nadomestilo/nadomestek; Fallen stellen nastavljati pasti ( tudi figurativ ); eine Forderung stellen zahtevati; ein Frage stellen postaviti vprašanje, vprašati; eine Kaution stellen plačati varščino/kavcijo; auf sich selbst gestellt sein biti odvisen od svojih sposobnosti;
hinter: sich stellen hinter podpirati (kaj, koga);
in: in Abrede stellen zanikati; in Frage stellen postaviti pod vprašaj; in Rechnung stellen zaračunati;
mit: sich gut stellen mit biti v dobrih odnosih z;
unter: unter Anklage stellen (für) obtožiti (česa); unter Aufsicht stellen odrediti nadzor (za), začeti nadzorovati; unter Beweis stellen dokazovati, dokazati; unter Strafe stellen prepovedati (pod kaznijo);
vor: vor Gericht stellen postaviti pred sodišče; sich stellen vor jemanden braniti koga, ščititi koga;
zu: sich stellen zu einer Sache, jemandem imeti ... odnos do;
zur: zur Auswahl stellen dati na izbiro; zur Debatte stellen dati na dnevni red (kaj), sprožiti razpravo (o); zur Rede stellen klicati na odgovornost/zagovor; zur Seite stellen postaviti ob stran, dati pomoč; zur Verfügung stellen dati na razpolago

stȉjeg m, mest. na stijègu, mn. stjȅgovi (ijek.), stȇg m, mest. na stégu, mn. stȅgovi zastava: visoko držati čiji stijeg; podignuti stijeg dvigniti zastavo, začeti boj za neko idejo; svrstati se pod čiji stijeg uvrstiti se pod zastavo koga

straighten [stréitn]

1. prehodni glagol
izravnati, napraviti ravno; razplesti, izgladiti; urediti; pojasniti; v red spraviti, urediti

2. neprehodni glagol
postati raven, izravnati se

to straighten one's affairs urediti svoje zadeve
to straighten one's face narediti resen obraz
to straighten out urediti; pojasniti
to straighten up neprehodni glagol ameriško zravnati se, postati zopet spodoben, začeti spodobno življenje