Franja

nōmen -inis, n (indoev. *HnóHmn̥-, gen. *Hn̥Hméns-; prim. skr. nāman- ime = gr. ὄνομα = sl. ime = hr. ȉme = got. namo = stvnem. namo = nem. Name, ang. name, lat. āgnōmen, cōgnōmen, nōminō, gr. ὄνομάζω imenujem, sl. imenujem)

I.

1. ime, poimenovanje, naziv: durius nomen Ci., n. fictum O., obscurum Lucan., amicum Val. Fl., gentile Stat., aliquem nomine clamare, vocare V. ali increpare L. po imenu, z imenom, imenoma, nomen invenire, reperire, trahere ab re Ci. ali nomen capere ex re C. ali nomen accipere ab re Ci., C. ali nomen habere ex re O. ime dobiti (imeti) od česa, imenovati se po čem, verbi vim ex ipso nomine repetere Ci. iz etimologije izpeljevati, nomen demittere V. ime izpeljevati, alicui nomen imponere Ci., Lucr., L., Iust. ali ponere V., H. ali indere Pl., S., L. dati (nadeti, vzdeti, določiti) komu ime, prim.: cui parentes Ascanium dixere nomen L., L. Tarquinium edidere nomen L., nomen civitati Athenas dedit Mel., arborem quam ille suum nomen catachannam nominabat Fr., nomen calamitatis ponitur in casu Ci. beseda „calamitas“ se uporablja; quid ais? quid nomen tibist (= tibi est)? Pl. kako ti je ime?, kako se imenuješ?, nomen mulieris cedo quid sit? Ter., ei morbo nomen est avaritia Ci. tej bolezni je ime lakomnost, ta bolezen se imenuje lakomnost, tej bolezni pravimo lakomnost, Troia et huic loco nomen est L., Gordium nomen est urbi Cu., lahko tudi: est via: lactea nomen habet O. imenuje se mlečna (= Rimska); po atrakciji stoji ime v dat.: Clausus, cui postea Claudio fuit nomen L., pago inde Troiano nomen est L., „mihi nomen est Iulius“ et „mihi nomen est Iulio“ Gell., tako tudi: cui Egerio inditum nomen L.; neklas. stoji ime v gen.: nomen Mercurii est mihi Pl. Adv. se uporablja abl. nomine = po imenu: alicui nomine notum esse Q. Ci., accurrit quidam notus mihi nomine tantum H.; nomine po imenu = z imenom (ime in odvisna beseda stojita v istem sklonu): Plin., Suet., Iust., erat in procuratione regni … eunuchus nomine Pothinus C., habebat autem in matrimonio sororem germanam suam nomine Elpinicen N., praetorem eorum nomine Milionium dixisse ferunt L., fratrem, Carthasim nomine, cum magna equitum manu misit ad diruendam eam (sc. urbem) Cu., a quodam nomine Adduo (abl.) vulneratus Vell., Rhodanus paludi sese ingurgitat nomine Lemanno Amm. Posebna rekla:
a) poseb. kot voj. t. t. nomen (nomina) dare Ci., L. ali nomen edere, profiteri L. oglasiti (oglašati) se, javiti (javljati) se, priglasiti (priglašati) se za kaj, poseb. za vojaško službo, (pren.: in his poëta nomen profitetur suum Ter. k tem se prišteva pesnik), nomen accipere L. sprejeti ime (tistega, ki se je oglasil) = vpisati, zapisati, ad nomina non respondere L. ne oglasiti se (pri branju imen), ne odzvati se pozivu (za voj. službo).
b) kot jur. t. t.: nomen (alicuius) deferre (de re) Ci. (sodno) tožiti, s tožbo prijeti koga zastran (zaradi, glede) česa, tudi: alicui deferre nomen alicuius rei Ci. tožiti pri kom zaradi česa, recipere nomen (de re) Ci. sprejeti tožbo (o čem, glede česa). Nomen occ.
a) ime = naslov, naziv: erat regia dignitate, quamquam carebat nomine N. čeprav ni imel kraljevskega naslova, naslova „kralj“, vos me imperatoris nomine appellavistis C. z nazivom „imperator“, erant autem litterae sine nomine Ci. brez naslova (ali podpisa).
b) kot gram. t. t. ime: Q. idr. slovničarji.

2. rodbinsko (družinsko), rodovno, osebno ime. Izmed treh imen vsakega svobodnega Rimljana pomeni srednje (nomen) rod (gens), zadnje (cognomen) rodbino (familia), prvo (praenomen) pa posameznika. C. Claudius Nero je Gaj iz rodbine Neronov, ki pripadajo Klavdijevemu rodu. Če je kdo po posinovljenju prestopil v drug rod (gl. spodaj pod 3. meton.), je privzel ime posvojitelja, privzel pa je tudi pridevek (agnomen), ki je spominjal na njegov izvor. Cesarju Avgustu je bilo ime C. Octavius Thurinus Gaj Oktavij Turin, kot Cezarjev posinovljenec pa se je imenoval C. Iulius Caesar Octavianus Gaj Julij Cezar Oktavijan. Včasih je nomen = cognomen ali praenomen: Ci. idr.

3. meton. pleme, rod, narod, ljudstvo, oseba (človek, bitje, posameznik): Fabium nomen L. Fabijev rod = Fabijci, Crispum equestri ortum loco C. Sallustius, rerum Romanarum florentissimus auctor, sororis nepotem in nomen adscivit T. je sprejel v svoj rod, je posinovil; tako tudi: adsciturus in nomen Neronem Suet., Gaium Octavium etiam in familiam nomenque adoptavit Suet.; vestrum (sc. Romanum) nomen intueri L. vaš narod = vas, nomen Romanum Ci., N. idr. kar se imenuje rimsko, rimska moč, rimska (nad)oblast, rimstvo, Rimljani, Gallorum gentem infestissumum nomini Romano ad bellum arcessunt S., fraternum nomen populi Romani C. ime „bratje rimskega naroda“, n. Nerviorum C., n. Caeninum, Latinum, Volscum L., omne nomen Aetalorum L., Silvius, Albanum nomen V. človek iz Albe = Albanec, nomina fortissima O. največji junaki, najpogumnejši možje, nomina tanta O. toliki možje, quae maxima surgunt nomina Val. Fl. največji možje, popularia nomina, Drusos Lucan., Aeolium nomen (= Aeolus) Sil., cinis de tanto nomine restat Sil., nec … tuus premeret tot nomina gurges Sil. toliko mož, ut … eum … interficeret metuque invisi nominis (= invisi hominis) populum Romanum liberaret Iust., a crudele genus nec fidum femina nomen! Tib. bitje, imenovano „ženska“, Ledae n. (= Leda) Sil.; tudi za opisovanje stvari: felix nomen agelli (= felix agellus) Ca., n. Hiberi (= Hilberus) Sil., ingens n. doctrinarum (= ingens doctrina) Amm. Od tod meo, tuo, suo nomine kar se mene (tebe, njega) tiče, z moje (tvoje, njegove) strani, kar zadeva mene (tebe, njega): Ci., Suet., nomine Catilinae S. s Katilinove strani; suo nomine pa tudi = sam zase, sam (od sebe), samostojno: Dumnorigem odisse etiam suo nomine Caesarem et Romanos C., suo nomine atque arbitrio bellum gerere C. samostojno in samovoljno, neminem neque suo nomine neque subscribens accusavit N. niti kot glavni tožnik niti kot sotožnik, bellum suo nomine indicere Ci. sam, v svojem imenu, na svojo roko.

4. ime = slovito, znano, slavno, sloveče, dobro ime, dober glas, slava, sloves, ugled, veljava, čast: Cu., Vell., T., Suet., Iust., Amm., Cl., huius magnum nomen Ci., n. celebratum, clarum, fractum Ci., nobile N., praeclarum Lucr., nomen habere Ci., et nos nomenque decusque gessimus V., multi Lydia nominis H. slovita, bellum magni nominis L. znana, tu quoque … nomen ab aeterna posteritate feres O.; sine nomine brezimen, neslaven, neznan, nizek, preprost: Sil., H., incensus et ipse perfurit ac multam in medio sine nomine plebem V., sine nomine letum V. neslavna, his et mille aliis postquam sine nomine rebus propositum instruxit mortali barbara maius O.; nec (sc. tellus) pomis sua nomina servat V. in (zemlja) ne ohranja sadja in s tem dobrega imena = in sadje se v taki (zemlji) izrodi, perdere nomen … Hesperium Lucan., rex tanti nominis Cu. tako slaven, magna nomina Plin. iun. ljudje slovečega imena; nomen glas v slabem pomenu: famosi nominis latro Amm. na slabem glasu, zloglasen, razvpit. —

II.

1. (zgolj) ime (naspr. stvar sama), prazno ime, videz: n. legionum Ci., duo reges nomine magis quam imperio N., sunt nomina ducum L. prazna imena, sence, nomen (pomenljivo ime) amicitia, nomen inane (prazno ime, videz) fides O.

2. prazno ime = izmišljen vzrok, (prazen) izgovor, pretveza, podoba, zunanji videz; nav. abl. nomine z gen., pogosto = na videz zaradi: nomine sceleris damnari Ci., legis agrariae simulatione et nomine Ci., otii nomine N. pod pretvezo miru, certare honestis nominibus S. pod častnimi izgovori.

3. resničen, dejanski vzrok, razlog, povod: honesto nomine Ci., alio nomine aut alia de causa Ci., a tuis obtrectatoribus nomen inductum fictae religionis Ci. ep.; abl. nomine z gen., kakim pron. ali drugim atrib., pogosto = zaradi, kot, za (z acc.): suspectus est nomine neglegentiae Ci., meo, tuo, suo nomine zaradi mene itd.: supplicatio diis immortalibus meo nomine decreta est Ci. zaradi mene, patres pavor ingens cepit publico nomine L. = rei publicae nomine Plin. iun. zaradi države, quocumque nomine lectum Massicum H. v kateri koli namen, s kakršnim koli namenom, eo nomine Ci., C. idr. zato, decretae eo nomine supplicationes T., quo nomine Vell., Q. zaradi česar, illo nomine Sen. ph., nullo nomine Sen. ph. v nobenem oziru, nullo nomine non Vell. v vsakem oziru, na vsak način, nomine obsidum, nomine praedae C. kot talci, kot plen, za talce, za plen; uno nomine hkrati, naenkrat, skupaj: accusati sunt uno nomine consulares Ci., iudicia plurimarum controversiarum sublata uno nomine omnia Ci., uno nomine HS CCL milia iussu praetoris data esse Ci. v eni postavki, z eno postavko. —

III.

1. dolžnikovo ime (v zadolžni knjigi), dolžnik, plačnik: bonum nomen Ci. ep. dober dolžnik = dober, zanesljiv plačnik, lenta nomina, non mala Sen. ph. počasni, ne slabi plačniki, vel optima nomina non appellando (če jih ne terjaš) fiunt mala Alphius ap. Col., tituli debitorum nomina dicuntur Asc.

2. meton. zadolžnica, dolgovna postavka, dolg, postavka: ut non concurrerent nomina Ci. ep. obojestranska plačila, pecunia est mihi in nomine Ci. ep. denar imam na dolgu, denar dolgujem, certis nominibus grandem pecuniam debuit Ci. dolgoval je veliko vsoto ob trdnem zagotovilu, aes alienum meis nominibus S. dolg, pod katerim je moje ime = moj dolg, aes alienum alienis nominibus S. dolg, pod katerim je tuje ime = tuj dolg, nomina recta H. imena dobre veljave (prim. zgoraj bonum nomen), zanesljivi, dobri plačniki ali pa = prav vpisane postavke dolga, nomina tironum sectari H. zadolžnice mladcev, nomen facere Ci., Sen. ph., Dig. ali in tabulas nomen referre Ci. dolgovno postavko (dolgovne postavke) vpisati v glavno knjigo (vknjižiti, zabeležiti), nomen solvere, dissolvere Ci. ali persolvere S. dolg (po)plačati, nomina exsolvere, expedire Ci. dolg(ove) vrniti, poravnati, razdolžiti se, nomina exigere Ci. dolg(ove) terjati, izterja(va)ti, nomen locare Ph. dolg dati vpisati = izposoditi si denar, vzeti kredit, nomina arcaria S. (gl. arcārius), nomina transcripticia S. prenesene dolgovne postavke (če da kdo prepisati dolg na svoje ime).

nós nariz f , narices f pl ; (posode) pico m ; (voh) olfato m ; fig (graja) reptimenda f , reprensión f

kriv (ploščat, orlovski ali rimski, koničast) nariz f torcida (chata, aguileña, en punta)
fin nos (fig) olfato m fino
kri mi teče iz nosa sangro (ali estoy sangrando) por la nariz
koga za nos voditi (fig) burlarse de alg, fam tomar el pelo a alg
pustiti se voditi za nos (fig) dejarse llevar por las narices
ne vtikaj nosu v to, kar se te ne tiče! ¡no te metas en lo que no te importa!
pasti na nos caer de bruces; dar de narices en el suelo
govoriti skozi nos hablar por las narices (ali con la nariz)
iti vedno za nosom fam ir siempre derecho
ostati z dolgim nosom (fig) quedar con un palmo de narices (ali a la luna de Valencia)
dati komu kaj pod nos dar a entender a/c a alg, echarle a/c en (la) cara a alg; fam refregarle a alg por los hocicos
pred nosom komu kaj vzeti quitarle a/c a alg (delante) de la nariz
zapreti komu vrata pred nosom dar a alg con la puerta en los hocicos (ali con un portazo en los narices)
vihati nos fruncir la nariz; arrugar (ali torcer) las narices, torcer la nariz
vtikati svoj nos v kaj meter las narices en a/c (v vse en todo), fam meterse por el ojo de una aguja
visoko nos nositi tener aire altanero, fam picar muy alto
vidim ti to na nosu te lo noto en la cara
ne vidi dljè od nosa no ve más allá de sus narices

nota ženski spol znamenje; opomba, zaznamek, beležka; nota; račun; red, ocena; kratek spis; graja, očitek; sramota, sramotni madež; dober glas, sloves; ton

nota circular okrožnica
nota (diplomática) diplomatska nota
nota de pedido naročilnica
nota de pie opazka pod črto
nota de precios cenik
escritor de nota (pri)znan pisatelj
de mucha nota zelo slaven, slovit
tomar buena nota ustrezno si zabeležiti, na znanje vzeti
cuaderno de notas beležnica
traer malas notas prinesti slabo spričevalo (iz šole)

note [nɔt] féminin beležka, opomba, opazka, notica; commerce račun; nota; ocena (red); pluriel notes

échange masculin de notes (politique) izmenjava not
note d'ensemble skupna ocena (red)
note marginale obrobna opomba, glosa
note de protestation protestna nota
notes signalétiques kvalifikacija (uslužbenca)
avoir de bonnes notes imeti dobre rede (v šoli); biti dobro zapisan
changer de, chanter sur, entonner une autre note (figuré) ubrati druge strune
chanter sur la note peti brez priprave
être dans la note skladati se, ujemati se
c'est toufours la même note to je vedno ista pesem
forcer la note pretiravati
prendre en note zabeležiti si
prendre bonne note de quelque chose vzeti na znanje, zapomniti si
prendre note (d'un renseignement sur son carnet) zapisati si (informacijo), commerce knjižiti
prendre des notes delati si beležke
régler sa note poravnati svoj račun

nov|o [ô] srednji spol (-ega …) das Neue; das Novum
je kaj novega? Was Neues?
nič novega nichts Neues, figurativno kalter Kaffee, ein alter Hut
iz starega novo aus alt mach neu
dati/vzeti staro za novo in Zahlung geben/nehmen

nu, e [nü] adjectif gol, nag; nepokrit, neoblečen, le za silo oblečen; commerce nepakiran; masculin nagota, akt

chambre féminin nue soba brez pohištva
nu comme un ver; comme une main popolnoma nag; figuré popolnoma brez sredstev
à nu gol, nepokrit, nezavarovan, (konj) neosedlan
monter à cheval à nu jahati konja brez sedla
à l'œil nu z golim očesom
nu pieds bos
nu-tête gologlav
se battre à mains nues boriti se z golimi rokami, brez orožja
dire la vérité toute nue povedati golo resnico
mettre à nu razgaliti
mettre quelqu'un à nu komu vse (od)vzeti

nūdus 3, adv. -ē (< *nou̯(e)dos iz indoev. *nōgu̯o- ali *nogu̯o-; prim. skr. nagná- = gr. γυμνός = sl. nag = hr. nâg = lit. núogas = let. nuôgs = stvnem. nackut = nem. nackt = ang. naked)

1. neoblečen, nag, gol: Ci. idr., homo Pl., nudo vestimenta detrahere (tudi preg. = nemaniču (revežu, siromaku) hoteti kaj vzeti) Pl., magna pars corporis nuda C., vidi … vadere … Canidiam pedibus nudis H. boso(nogo); z gr. acc.: nuda genu, nudus membra, tempora V. z razgaljenim kolenom, z razgaljenimi udi, z golimi senci, nuda pedem O. bosa, nudus omnia praeter pubem Amm. Od tod
a) lahko oblečen, v sami tuniki („srajci“): nudus arā, sere nudus! V., inermes nudique sub iugum missi L., iuvenis n. Petr., nudum aliquem offendere Aur.; enalaga: sudor nudus Q. nagih ljudi.
b) neoborožen, brez ščita, nezavarovan, nezaščiten: non nudus in servorum ferrum et manus incidisset Ci., n. corpus L., nudo corpore pugnare C. brez ščita, nudum et caecum corpus S. nezavarovani in slepi del telesa, tj. hrbet, n. dextra L. neoborožena, n. latus L. (s ščitom) nezavarovana (torej desna) stran, nudum erit latus? Sen. ph., n. terga L., Sil., nudi aut leviter armati Sen. ph., vires nudas movent in proelia Stat. bojujejo se neoboroženi, certamen n. Stat. brez orožja, fuga n. Vell., Sil. brez orožja.
c) (le o stvareh) gol, neporas(t)el, neporaščen, nepokrit, prost, nezaseden: ensis V., ferrum O., gladius Amm., colles L., cacumina L. brez trave, vertex V., campi O., Mel., arvum Cat., solum Cu., Cl., litora Stat., nemus Sen. tr. brez listja, caespes Suet. gola ruša, sedit humo nudā O. na golih (pustih) tleh, iacet nuda tellure cadaver Lucan., fundos nudos concedere Aur., silex nuda V. brez ruše, lapis omnia (gr. acc.) nudus V. okrog in okrog golo (neporaslo) kamenje, nudo sub aetheris axe V. pod golim (vedrim) nebom (nebesnim svodom), nudus iacebis in arena V. nepokopan, Claudiam nudam abici iussit Suet. nepokopano, ossa Cl. nepokopane, freta destituent nudos in litore pisces V. ki ne bivajo več v vodi, n. glacies L. brez snega, n. vina nezajeto v vrče, n. unda Sen. tr. brez vode, n. equi Sil. neosedlani, n. subsellia Ci. nezasedene, prazne.

2. metaf.
a) „ogoljen“ = oropan, oplenjen, prazen, brez česa, ki nima česa; abs.: domum eius … reddiderat nudam atque inanem Ci., nudum atque in causa destitutum videtis Ci., si nudus huc se Antonius conferet Plancus in Ci. ep. z nezadostnimi četami, z nezadostnim številom čet, manus, quibus vacuis et nudis in certamine utendum est Q.; z gen.: loca nuda gignentium S. brez rastlinstva, nudus arboris Othrys erat O., asperitas nuda quaestionum Q., nudus opum Sil. reven, mors famae nuda Sil. brez časti, vox nuda corporis Ap.; z abl.: urbs nuda praesidio Ci. ep., nudus agris, nudus nummis H., ducibus moenia nuda suis O., nudus thorace, telis, virtute, nudi frenis Sil.; z dat.: cetera nuda neci Val. Fl. izpostavljeno; z a(b): tam nuda res publica a magistratibus Ci., Messana ab his rebus nuda est Ci.
b) prazen, ničen: nudi conatus Sil. neškodljivi.
c) gol = neokrašen, neolepšan, nenakičen, naraven, preprost: commentarii (sc. Caesaris) Ci., libri Suet., capilli O., n. veritas H., Ap., Lact., Aug. gola, čista, nudissima veritas Cael., nudis rebus agere O. brez ovinkov (okolišev) ravnati, ne obotavljati se, n. nomina Q., verba Plin. iun. naravne, nezaodete, neprikrite, neolepšane, tj. nespodobne, opolzke, obscene, nude tradere Lact. brez leporečja, naravnost.
d) gol = sam, samo, zgolj, le: Icti., nuda ista si ponas Ci. če se zastavi vprašanje tako golo, hoc nudum reliquitur, possitne quis beatus esse … Ci. sedaj (pre)ostaja le še vprašanje, nuda Caesaris ira O. zgolj jeza, nič drugega kot jeza, nuda simplicitas operum nudum certamen, nomina nuda O., uxoris nudum nomen Iust., nudo homine contenta est Sen. ph., n. fides Val. Fl., artes Q., odia Stat., aper Mart.
e) gol in suh, reven, siromašen, potreben: n. equites Ci. ep., hunc (sc. Roscium) … nudum eicit domo Ci., nudus atque egens fugit Ci., nudus inopsque H.; enalaga: desertum nuda senecta premit O. n. senectus Iuv.

obléka clothes pl, clothing; garment, garb; (ženska, otroška) dress; frock; (kostim) costume; attire

(kompletna) moška obléka suit (of clothes)
civilna obléka civilian clothes, mufti
detektiv v civilni obléki plain-clothes detective
delovna obléka overalls pl
duhovniška obléka clerical dress
konfekcijska obléka ready-made suit (oziroma dress), ready-to-wear suit (ali clothing)
obléka po meri suit made to order, bespoke (ali custom-made) suit
kopalna obléka swimming (ali bathing) costume, swimsuit
poletna (zimska) obléka summer (winter) garment
večerna obléka evening clothes (oziroma dress)
svečana obléka Sunday best, (črna) evening dress
promenadna obléka walking dress
ponošena obléka rags pl
rabljena obléka secondhand clothes pl
uradna obléka uniform, livery
obléka iz tiskanine printed frock
potapljaška obléka diving suit
jahalna obléka riding habit (costume)
elegantna, okusna obléka smart dress
oguljena obléka threadbare dress
neokusna, nemarna obléka dowdy dress
staromodna obléka oldfashioned dress
službena obléka (sodnika, odvetnika, učenca) gown
odvržena obléka cast-off clothes pl
omara za obléke wardrobe
obešalnik za obléko coathanger, clothes hanger
obléka in hrana food and clothing
vsakodnena, navadna obléka lounge suit
letalska zaščitna obléka G suit
dal sem si delati obléko I ordered a suit, I had a suit made
ponositi obléko to wear out one's clothes
prerasti obléko to outgrow one's clothes
obleči nedeljsko obléko to put on one's Sunday best
razparati obléko to unstitch a garment
vzeti komu mero za obléko to take someone's measurements, to measure someone for clothes
obléka še ne naredi človeka don't judge a man by his clothes
obléka dela človeka clothes make the man, fine feathers make fine birds, the dress proclaims the man

obtok¹ [ò] moški spol (-a …) der Umlauf (denarni Banknotenumlauf, Geldumlauf, tehnika prisilni Zwangsumlauf, kotel na prisilni obtok Zwangsumlaufkessel); (krogotok, kroženje) der Kreislauf
vzeti iz obtoka einziehen, außer Kurs setzen
biti v obtoku kursieren
premoženje v obtoku das Umlaufvermögen

obtók circulation; currency

krvni obtók circulation of the blood
obtók bankovcev circulation of bank notes
dati v obtók to put into circulation, (bankovce) to issue
biti v obtóku to be in circulation
vzeti iz obtóka to withdraw from circulation

obtòk circulation ženski spol

biti v obtoku circuler, être en circulation
denarni obtok circulation monétaire
obtok denarja circulation de l'argent (ali de la monnaie, monétaire)
dati v obtok mettre en circulation
vzeti iz obtoka retirer de la circulation
(medicina) krvni obtok circulation du sang (ali sanguine)

obtòk circulación f

v obtoku en circulación
krvni obtok circulación de la sangre
obtok bankovcev circulación de billetes (ali fiduciaria)
biti v obtoku circular, estar en circulación
dati v obtok poner en circulación, hacer circular, (bankovce) emitir
vzeti iz obtoka retirar de la circulación

ȍbzīr m ozir: raditi bez -a na druge; s -om na njegove zasluge glede na njegove zasluge; uzimati što u obzir upoštevati kaj; uzeti što u obzir vzeti kaj v poštev; to ne dolazi u obzir; bez obzir na to što nismo dobili odgovor na naše pismo, mi vam isporučujemo robu

obzír regard; consideration, (spoštovanje) respect, deference; attention

iz obzíra do out of regard (ali respect) for, in deference to
brez obzíra do, na without regard to (ali for), regardless of
nobenega obzíra nima do materinih čustev he has no regard for his mother's feelings
vzeti v obzír kaj to take something into consideration

ocasión ženski spol prilika, priložnost, ugoden čas; povod

con ocasión de o priliki, ob, zaradi
de ocasión antikvaričen, že rabljen
compra de ocasión priložnosten nakup
discurso de ocasión priložnosten govor
libreria de ocasión antikvariat
en esta ocasión ob tej priliki
en aquella ocasión tedaj, ob tistem času
en (ali a) la primera ocasión ob prvi prtliki
en ocasiónes priložnostno, tu pa tam
aprovechar la ocasión izkoristiti priložnost
asir (coger, tomar) la ocasión por la melena, por los cabellos popasti priliko
dar ocasión (a) dati povod (za)
perder la ocasión zamuditi priliko
tomar ocasión (para) (kot) povod vzeti; izkoristiti (za)
si se presenta la ocasión o priliki
tener ocasión de censura imeti povod za grajo
a la ocasión la pintan calva treba je pograbiti priliko
la ocasión hace al ladrón prilika naredi tatu

octroyer [ɔktrwaje] verbe transitif podeliti, priznati (posebne pravice); (familier)

s'octroyer vzeti si, privoščiti si (brez dovoljenja)
je me suis octroyé 3 jours de vacances supplémentaires vzel sem si tri dni dodatnih počitnic

odgovarja|ti² (-m) za kaj:

1. (biti odgovoren) die Verantwortung tragen, zu verantworten haben, verantwortlich sein

2. (prevzeti odgovornost) [geradestehen] gerade stehen für, Rede und Antwort stehen; (garantirati) Gewähr leisten; (vzeti nase odgovornost) den Kopf hinhalten für, herhalten müssen für

3. materialno: haften (za garderobo ne odgovarjamo wir haften nicht für Ihre Garderobe; starši odgovarjajo za otroke die Eltern haften für ihre Kinder)

odgovornost² [ó] ženski spol (-i …)

1. pravo kazenska: die Schuldfähigkeit; (prištevnost) die Zurechnung, die Zurechnungsfähigkeit

2. pravo odškodninska: die Haftung, die Haftpflicht, die Haftbarkeit, die Gewährleistung, die Gewähr; -haftung (individualna Individualhaftung, za napake Mangelhaftung, kolektivna Kollektivhaftung, objektivna Gefährdungshaftung, države za škodo, ki jo povzročijo njeni organi Organhaftpflicht, lastnika živali Halterhaftung, podjetnika Unternehmerhaftung, proizvajalca Herstellerhaftung, Produzentenhaftung, za škodo Schadenshaftung, solidarna Solidarhaftung, Gesamthaftung)
neomejena odgovornost unbeschränkte Haftung
izključitev odgovornosti der [Haftungsausschluß] Haftungsausschluss
načelo povzročiteljeve odgovornosti za škodo das Verursacherprinzip
nošenje odgovornosti die Gefahrtragung
omejitev odgovornosti die Haftungsbeschränkung
prehod odgovornosti na koga drugega der Gefahrübergang
družba z neomejeno odgovornostjo offene Handelsgesellschaft
družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) Gesellschaft mit beschränkter Haftung ( GmbH, avstrijsko: Ges.m.b.H.)
terjati odgovornost od koga (jemanden) für (etwas) haftbar machen

3. disciplinska: die Rechenschaft
klicati na odgovornost (jemanden) zur Rechenschaft ziehen, zur Rede stellen, zur Verantwortung ziehen für
vzeti nase odgovornost za herhalten müssen für

odgovórnost responsabilidad f

na mojo odgovornost bajo mi responsabilidad
imeti odgovornost za ser responsable de
odkloniti odgovornost declinar la responsabilidad
odtegniti se odgovornosti sustraerse a la responsabilidad
oprostiti, odvezati odgovornosti eximir de la responsabilidad
vzeti vso odgovornost nase tomar (ali asumir) toda responsabilidad, hacerse responsable (za kaj de a/c)

odnes|ti¹ [ê] (-em) odnašati tragen (tja hintragen, gor hinauftragen …), wegtragen, forttragen, s seboj: mitnehmen; fortbringen (vzeti) holen; veter zemljo, listje: irgendwohin wehen, fortwehen, (dvigati v zrak) aufwirbeln, fortwirbeln; voda: abschwemmen
odnesti pete abhauen, Fersengeld geben, das Weite suchen
figurativno v grob ne boš ničesar odnesel der letzte Rock hat keine Taschen
kar odneslo ga/jo je er/sie ist auf und davon