Franja

zlató or moški spol

čisto (suho) zlato or fin (natif)
karatno zlato à … carats
mačje zlato (mineralogija) mica moški spol jaune
zlato v palicah or en barre (ali en lingot)
biti zlata vreden valoir son pesant d'or
to se ne da z zlatom plačati (odtehtati) cela n'a pas de prix
molk je zlato le silence est d'or
ni vse zlato, kar se sveti tout ce qui brille n'est pas or

zlató (-á) n

1. oro:
zlato se sveti l'oro luce, luccica
barva starega zlata il colore dell'oro vecchio
cena, tržišče zlata il prezzo, il mercato dell'oro
zrnca zlata granelli d'oro

2. pog. (izdelki iz zlata) oro, ori, oggetti d'oro:
prodajati zlato in srebrnino vendere ori e argenti

3. pren. (zlat denar) oro, monete d'oro

4. pren. (kar je po barvi, sijaju podobno zlatu) oro:
zlato dekliških las l'oro dei capelli della fanciulla

5. pren. (kar je zelo kvalitetno) oro:
ni vse zlato, kar je napisal non tutto è oro quel che ha scritto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
braniti zlato z olimpijskih iger difendere l'oro, la medaglia d'oro delle ultime olimpiadi
človek, delavec vreden (suhega) zlata un uomo, un lavoratore che vale tanto oro quanto pesa
zlata vredne besede parole d'oro
česar se dotakne, se spremeni v zlato uno che ha sempre successo, che riesce in qualsiasi impresa
vzeti, kar nekdo reče, za čisto, za suho zlato prendere tutto per oro colato
prodajati laž za čisto zlato vendere lucciole per lanterne
kaj prodajati za suho zlato vendere qcs. a peso d'oro
kopati se v zlatu nuotare nell'oro
izpiranje zlata lavaggio dell'oro
belo zlato oro bianco
črno zlato oro nero
min. kačje zlato biotite gialla
samorodno zlato oro puro
PREGOVORI:
čas je zlato il tempo è oro
govoriti je srebro, molčati pa zlato le parole sono d'argento, il silenzio d'oro
ni vse zlato, kar se sveti non tutto è oro quel che luccica
kadar zlato govori, vsaka beseda slabi dove l'oro parla, la lingua tace
zlato spoznaš v ognju, prijatelja v nesreči l'oro s'affina al fuoco el'amico nelle sventure

zlató oro m

čisto, suho zlato oro virgen, oro fino
karatno zlato oro de ley
mačje zlato oro de gato
zlato v palicah oro en barras
zaloga zlata (v banki) existencia f de oro
plačati v zlatu pagar en oro
plombirati z zlatom (zob) orificar
on je zlata vreden vale tanto oro como pesa
to se ne da z zlatom plačati (odtehtati) esto no se paga con oro
molk je zlato el silencio es oro, fam en boca serrada no entran moscas
ni vse zlato, kar se sveti no todo es oro lo que reluce

zlódej (-a) m

1. evf. (hudič) diavolo, demonio:
biti hujši od zlodeja saperne una più del diavolo
inter. da bi te zlodej! diamine!, corpo di Bacco!

2. pren. (hudoben človek) malvagio, perverso, tristo

3. pren. (stvar, ki vzbuja jezo) maledetto coso, maledetto aggeggio; coso del diavolo:
ugasni tega zlodeja e spegni quel maledetto aggeggio! (la radio)

4. (oseba, stvar, ki vzbuja občudovanje) diavolo di un uomo, diavolo di una donna, di una ragazza:
kaj vse zna ta zlodej cosa non sa questo diavolo d'un uomo!

5. pren. (v povedni rabi neprijetnosti, težave) cosa grave, guai, pasticci:
zlodej je, če vsak dela po svoje è grave se ognuno fa di testa sua

6. pren. (hrup, nemir) baccano, fracasso:
delali so takega zlodeja, da nihče ni mogel spati facevano un baccano del diavolo

7. pren. (revež) poveraccio:
kako more zlodej živeti s tako beraško plačo come può vivere poveraccio con questa paga!

8. pren. za zlodeja (v adv. rabi: popolnoma, prav, sploh, nikakor) proprio; affatto:
tega za zlodeja nikjer ne dobiš questo non lo trovi proprio da nessuna parte
tega si pa za zlodeja nisem mogel zapomniti questo non me lo potevo ricordare affatto

9. (v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve, jezo, začudenje) diavolo; perbacco;
ozdravel bo, ni zlodej diavolo, guarirà di sicuro
zlodej, kaj pa rogoviliš po hiši?! cosa diavolo è 'sto baccano?!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kod te je zlodej nosil toliko časa dove diavolo sei stato tutto questo tempo?!
kam te je zlodej odnesel tako hitro dove diavolo sei sparito così presto?!
ne vem kateri zlodej ga je obsedel, da je tak non so che diavolo lo ha preso!
sam zlodej ga je prinesel v hišo ci voleva proprio lui in casa!
zlodej ga bo vzel, če ne bo nehal kaditi andrà al diavolo, se non smette di fumare
imetje je vzel zlodej il patrimonio è andato in malora
naj ga zlodej vzame vada al diavolo! il diavolo se lo porti!
fant je od zlodeja è un dritto
ženska je od zlodeja cosa non è capace di fare la strega!
biti živ zlodej essere un malvagio, un tristo

zlorába abuse; misuse, misusage; improper use

groba, kričeča zlorába gross, flagrant abuse
zlorába oblasti abuse of authority (ali of power)
zlorába zaupanja abuse of confidence (ali of trust)
zlorába z zaupanim denarjem (poneverba) embezzlement, defalcation, malversation
zlorába se bolj in bolj, vse bolj širi (the) abuse is becoming more and more widespread (ali is escalating)
zlorábe je treba odpraviti abuses must be remedied

zmetáti (zméčem) | zmetávati (-am) perf., imperf.

1. gettare:
zmetati skozi okno gettare dalla finestra
zmetati v koš gettare nel cestino

2. pog. pren. (potrošiti) spendere:
za obleko zmeče veliko denarja spende molto in vestiti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. zmetati hrano vase ingollare il cibo
zmetati stvari v kovček fare in fretta le valige
pren. zmetati vse v en koš fare di ogni erba un fascio
zmetati kaj komu v obraz gettare qcs. in faccia a qcn., rinfacciare qcs. a qcn.
zmetati kaj na papir buttar giù due righe

zmoči [ô] (zmórem)

1. kaj storiti: es schaffen zu, können, vermögen
ne zmoči nicht schaffen zu, nicht können, (etwas) nicht über sich bringen
ki se zmore braniti wehrhaft
storiti vse, kar človek zmore das Äußerste tun

2. (zmagati) spanec koga: überwältigen

zmóči (zmórem) perf.

1. potere, essere in grado, essere capace di (fare, adempiere e sim.), riuscire a:
zmoči nalogo essere in grado di adempiere il compito
od strahu ni zmogel besede dallo spavento non potè pronunciare parola
ljubezen zmore vse l'amore può tutto
stroške komaj zmoremo a malapena riusciamo a coprire le spese
kraj ne zmore niti enega dobrega hotela la località non dispone di un solo albergo decente
vsega tega ne zmorem pojesti non riesco, non ce la faccio a mangiare tutta questa roba
pot so zmogli v enem dnevu riuscirono a superare il percorso in un solo giorno

2. aver ragione di, vincere:
zmogel ga je spanec fu vinto dal sonno

zmotovíliti (-im)

A) perf. ubriacare, stordire

B) zmotovíliti se (-im se) perf. refl. districarsi; venir fuori:
pren. v njegovih mislih se je vse zmotovililo gli si confondeva tutto in testa

zmóžen capable (de), apte (à), propre (à), bon (à), habile

za vse, vsega zmožen capable de tout
zmožen dedovati capable de succéder, successible
dela zmožen apte au travail, capable de travaîller
v svojem poklicu je zelo zmožen il est très habile (ali versé, qualifié, fort) dans sa profession, il excelle dans (ali est expert dans, s'entend fort bien à) sa profession
zmožen plačila solvable
zmožen za službo apte au service, bon pour le service
zmožen življenja viable, apte à vivre

zmóžen capaz (za de) ; hábil, apto

za vse, vsega zmožen capaz de todo, capaz de hacer cualquier cosa
zmožen konkurirati capaz de competir
dela zmožen apto para el trabajo
zmožen dedovati capaz para heredar (ali suceder)
zmožen življenja viable
zmožen za službo apto para el servicio
zmožen plačila solvente
zmožen poučevati apto para enseñar
biti zmožen za ser apto para

znáti to know

znáti na pamet to know by heart
dobro znáti kaj to be A1 at something
ne znam angleško I cannot speak English, I do not know English
znate francosko? do you know French?
znaš igrati šah? can you play chess?
on misli, da vse zna he thinks he knows everything
on zna brati grško he can read Greek
znaš dobro današnjo lekcijo? do you know your lesson for today well?
tega si ne znam razložiti I don't know what to make of it (ali of this)
zelo dobro znáti lekcijo to have the lesson at one's fingertips
ona zna vsaj (najmanj) 5 jezikov she knows at least five languages
znáti (spoznati se na) svoj posel to know one's own business, (žargon) to know one's onions, (pogovorno) to know the ropes, to know what's what

znojenje samostalnik
(telesni proces) ▸ izzadásNaše telo nenehno izgublja vodo – z dihanjem, znojenjem in izločanjem. ▸ Testünk folyamatosan vizet veszít – légzéssel, izzadással és kiválasztással.
Čezmerno znojenje je pogosto v adolescenci, včasih pa se nadaljuje vse življenje. ▸ A túlzott izzadás serdülőkorban gyakori, de néha egész életen át tart.
Povezane iztočnice: nočno znojenje

znosen pridevnik
(še sprejemljiv) ▸ elviselhető, tűrhetőSkoraj vse okoli sebe doživljam kot komaj znosen pritisk, vsaka malenkost mi pobere velike količine energije. ▸ Magam körül majdnem mindent alig elviselhető nyomásként élek meg, minden apróság hatalmas mennyiségű energiámat emészti fel.

znosíti (znósim) perf. ➞ znesti 1 portare; ammucchiare, accumulare:
znositi pohištvo iz sobe portare i mobili dalla stanza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. znositi denar v gostilno sperperare i soldi all'osteria
znositi komu vse na nos spiattellare, spifferare tutto a qcn.

zombi samostalnik
1. pogosto v množini (živi mrtvec) ▸ zombiNa Haitiju je bila sol edino sredstvo, s katerim so se lahko borili proti zombijem. ▸ Haitin a só volt az egyedüli eszköz, amivel a zombik ellen védekezhettek.

2. izraža negativen odnos (brezvoljnež) ▸ zombi
Nekaj vem zagotovo: če izgubiš svoj jezik, izgubiš tudi stik s svojo kolektivno dušo in postaneš nekak novodobni zombi. ▸ Egyvalamit biztosan tudok: ha elveszíted az anyanyelvedet, akkor elveszíted a kollektív lelkeddel való kapcsolatot és valamiféle modern zombivá válsz.
Izjavila je, da jo je rehabilitacija spremenila v zombija in da ne more več. ▸ Kijelentette, hogy a rehabilitáció zombivá változtatta és már nem bírja tovább.

3. tudi v pridevniški rabi (o računalniku) ▸ zombi
Po svetu napadajo računalniške sisteme hekerji in zombiji. ▸ A számítógépes rendszereket világszerte hekkerek és zombik támadják.
Strokovnjaki za informacijsko varnost nas svarijo pred vse pogostejšimi napadi zombi računalnikov. ▸ Az informatikai biztonsági szakértők gyakran figyelmeztetnek minket a zombi-számítógépek egyre gyakoribb támadásaira.

zrák (-a) m

1. aria; knjiž. etere; pesn. aere;
plast zraka okoli zemlje lo strato d'aria attorno alla terra, l'atmosfera che circonda la terra
mrzel, redek, suh, vlažen, vroč zrak aria fredda, rarefatta, asciutta, umida, calda
z dimom, z vlago nasičen zrak aria satura di fumo, di umidità
onesnaženi zrak aria inquinata
klimatizirani zrak aria condizionata
komprimirani zrak aria compressa
gibanje, kroženje zraka il movimento, la circolazionie dell'aria
gostota, temperatura, tlak zraka densità, temperatura, pressione dell'aria; densità atmosferica
celinski, polarni, tropski zrak aria continentale, polare, tropicale
morski, planinski zrak aria di mare, di montagna
voj. napad iz zraka attacco aereo
pogled iz zraka veduta aerea
iti na zrak uscire all'aperto
igrati se na zraku giocare all'aria aperta
na zraku sušiti kože, les seccare le pelli, il legno all'aria

2. pren. (nič, ničevost) vento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pogledati, če je zrak čist vedere se l'aria è libera
pomeniti komu toliko kot zrak non importare niente (di qcn.)
po zaporu spet dihati svoboden zrak godere la libertà dopo anni di prigione
od zraka se ne da živeti d'aria non si può campare
narediti luknjo v zrak fare un buco nell'acqua, fallire
iti v zrak esplodere
pognati, poslati, spustiti kaj v zrak far saltare in aria qcs.
vsak dan spustiti trideset cigaret v zrak fumarsi ogni giorno trenta sigarette
ves dan zijati v zrak starsene tutto il giorno col naso per aria
hiteti, da vse frči v zrak lavorare di gran lena
biti v zraku essere nell'aria, essere appena avvertibile, stare per accadere
pomlad visi v zraku primavera brilla nell'aria (Leopardi/Zlobec)
potovanje visi v zraku il viaggio, la gita è in forse
trditve visijo v zraku tesi campate in aria
residualni zrak aria residua
med. zrak v lobanji pneumoencefalo
meteor. jedro hladnega zraka nucleo di aria fredda
prodor hladnega zraka afflusso di aria fredda
voj. raketa zrak-zrak missile aria-aria

zrák aire m

na svežem zraku al aire libre
slab, zatohel zrak aire viciado
nezdrav (soparen, razredčen, stisnjen, tekoč) zrak aire malsano (bochornoso ali pesado, enrarecido, comprimido, líquido)
morski zrak (višinski, planinski) zrak aire de mar (de montaña)
nekaj je v zraku (fig) algo flota en el aire
zrak je čist (fig, nevarnost je minila) (ya) ha pasado el peligro
govoriti v zrak hablar por hablar
iti na svež zrak salir a airearse, salir a tomar el aire (ali a tomar el fresco)
plavati v zraku flotar en el aire
spustiti v zrak volar, hacer saltar
ustreliti v zrak disparar (ali tirar) al aire
to še vse visi (je) v zraku (fig) aún no está decidido
zleteti v zrak (eksplodirati) volar; hacer explosión
živetí od zraka (fig) mantenerse (ali vivir) del aire

zraven dabei; daneben
čisto/tik zraven in der nächsten Nähe, unmittelbar daneben, stanovati: Tür an Tür, Haus an Haus
drug zraven drugega nebeneinander, sedeti tudi: beieinander
dabei- (biti [dabeisein] dabei sein, dabeisitzen, imeti dabeihaben, ostati dabeibleiben, stati dabeistehen), daneben- (dati danebenhalten, pasti danebenfallen), dazu- (ki spada zraven dazugehorig, položiti dazulegen, posaditi dazusetzen, postaviti dazustellen, priti dazukommen, spadati dazugehören, stopiti sich dazustellen), hinzu- (dobiti hinzubekommen, priteči hinzulaufen, priti hinzukommen), mit- (hoteti mitwollen, iti mitgehen, mitkommen, morati mitsollen, mitmüssen, peljati se mitfahren, smeti mitdürfen)
vse, kar sodi zraven alles, was dazugehört, das ganze Drum und Dran
imeti prste zraven seine Hand im Spiel haben, die Finger im Spiel haben

zropotáti (-ám) perf. sferragliare, passare sferragliando; crollare, cadere, precipitare rumorosamente:
pren. vse bo zropotalo na kup tutto crollerà, cadrà in rovina
zdaj pa na delo, je zropotal e adesso al lavoro, tuonò