Franja

ríba (-e) f

1. pesce; pog. lasca:
loviti ribe pescare
gojiti ribe allevare i pesci
predelovati ribe trasformare, conservare i pesci
čistiti, otrebiti ribe pulire, nettare i pesci
pren. molčati kot riba essere muto come un pesce
pren. kaj potrebovati kot riba vodo avere grande bisogno di qcs.
pren. biti, počutiti se kot riba na suhem sentirsi come un pesce fuor d'acqua
pren. biti zdrav kot riba esser sano come un pesce, come una lasca
iti v gostilno na ribe mangiare pesce in trattoria
riba se je ujela na trnek il pesce ha abboccato (all'amo)
morske, rečne, sladkovodne ribe pesci di mare, di fiume, d'acqua dolce
bela, plava riba pesce bianco, azzurro
jata rib branco di pesci
sveže, zmrznjene ribe pesce fresco, congelato
mastna, nemastna riba pesce grasso, magro
ocvrte, kuhane, marinirane, slane ribe pesce fritto, lesso, marinato, salato
pren. iti rakom žvižgat in ribam pet andare a monte, in malora (di impresa), andare a farsi friggere; morire
pren. biti mrzlovodna riba essere un animale a sangue freddo
pren. biti računarska riba essere un tipo freddo, calcolatore
velike ribe, male ribe pesci grossi, pesci piccoli
pren. velika riba pezzo grosso
pren. velike ribe male žro il pesce grosso mangia il piccolo
astr. Ribi Pesci
električne ribe pesci elettrici
ribe selivke pesci migratori
leteče ribe pesci volanti, esoceti
ribe kostnice, pljučarice teleostei, dipnoi
riba mora plavati trikrat: v vodi, olju in vinu il pesce nuota tre volte: nell'acqua, nell'olio e nel vino; quattro cose vuole il pesce: fresco, fritto, fermo e freddo

2. tisk. pesce, salto di composizione
PREGOVORI:
riba pri glavi smrdi il pesce comincia a puzzare dalla testa

ribattezzare v. tr. (pres. ribattezzo)

1. relig. ponovno krstiti:
ribattezzare il vino šalj. ponovno krstiti vino

2. pren. prekrstiti; preimenovati:
ribattezzare le vie cittadine preimenovati mestne ulice

ríbez

beli (rdeči) ribez groseille blanche (rouge)
črni ribez cassis moški spol, groseille noire
ribezov(o) sok (vino) jus moški spol (vin moški spol) de groseilles (ali de cassis)

ríbez, ríbezelj

rdeči ribez grosella f
črni ribez casis m
ribezov sok (vino) zumo m (vino m) de grosella (ozir. de casis)

ribezov (-a, -o) Johannisbeer- (grm der Johannisbeerstrauch, sok der Johannisbeersaft, žele das Johannisbeergelee, marmelada die Johannisbeermarmelade, vino der Johannisbeerwein)

ribezov pridevnik
1. (o jedi in pijači) ▸ ribiszke, ribizli
2. (o grmu) ▸ ribiszke, ribizli

riche [riš] adjectif bogat (en z), imovit, premožen, petičen; ploden, obilen, izdaten; krasen, dragocen; masculin bogatin

riche en fruits, en poissons, en vitamines bogat s sadjem, z ribami, z vitamini
riche de possibilités bogat, poln možnosti
ce n'est pas riche to ni nič posebnega
riche idée féminin odlična zamisel
nouveau riche masculin novopečen bogataš, parveni
un riche parti lepa, bogata, dobra partija (za ženitev)
musée masculin riche en peintures; en sculptures s slikami in skulpturami bogat muzej
faire un riche mariage bogato se poročiti
vin masculin riche žlahtno in močno vino
ces tapis d'Orient, ça fait riche te orientalske preproge dajejo vtis bogastva
hériter d'un riche parent podedovati po bogatem sorodniku

ripe¹ [ráip] pridevnik
zrel, dozorel; zras(t)el, dorasel, popolnoma razvit; popoln, dovršèn
medicina zrel za operacijo; pripravljen, gotov; prav narejen, kot narejen (for za)
sleng pijan, nadelan

at a ripe age, in one's ripe years v zreli starosti
of ripe age zrele starosti
ripe beauty zrela lepota, lepota zrele ženske
a ripe cataract medicina za operacijo zrela siva očesna mrena
ripe lips rdeče, bujne ustnice (kot zrelo sadje)
ripe timber suh gradben les
ripe wine staro vino
he is ripe to hear the truth čas je (zdaj), da mu povemo resnico

rižev (-a, -o) Reis- (narastek der Reisauflauf, papir das Reispapier, škrob die Reißstärke, žužek der Reiskäfer, jed die Reisspeise, das Reisgericht, juha die Reissuppe, pojedina die Reistafel, rastlina die Reispflanze, slama das Reisstroh, polje das Reisfeld, vino der Reiswein, žganje der Reisschnaps, Reisbranntwein)

rómati (-am) imperf., perf.

1. pellegrinare, andare in pellegrinaggio; peregrinare:
romati v Sveto deželo andare in pellegrinaggio in Terrasanta

2. pren. (potovati, hoditi) viaggiare, girare; peregrinare:
romati po svetu girare il mondo
njegov pogled je romal po dolini il suo sguardo vagò per la valle
knjiga je romala iz roke v roko il libro passava di mano in mano
marsikatera knjiga je romala v ogenj quanti libri finirono fra le fiamme
prošnja je romala v koš la domanda è stata cestinata
na mizo so romale steklenice vina sul tavolo sfilavano una dopo l'altra bottiglie di vino

ropy [róupi] pridevnik
židek, lepek, vlaknast, ki gosto teče (sirup, med); podoben vrvi

ropy wine bersnato vino

rōrō -āre -āvī -ātum (rōs1)

I. intr.

1. rositi; impers.: rorat Col., Suet. rosi, rosa pada; pesn.: cum croceis rorare genis Tithonia coniunx coeperit O.

2. metaf. kapati, kapljati, cureti, curljati, teči, polzeti, cediti se, cizéti, biti vlažen, biti moker: rorant pennae O., capilli rorantes O., rorabant sanguine vepres V., rorantes lacte capellae V. dajajoče mleko, molzave, molzne, per cutem roraverint sanguinis guttae Ap., rorantes lacrimae Lucr. —

II. trans.

1. (o)rositi, porositi: rorata tellus O. ali roratae rosae O. rosen.

2. pesn. metaf. (o)rositi, (po)kapati, (po)kapljati = (po)močiti, omočiti, zmočiti, storiti (narediti), da kaj kapa, povzročiti, da kaj pada po kapljicah: Ap. idr., ora lacrimis Lucr. (o)rositi, obli(va)ti, saxa cruore Sil., si roravit quantulumcumque imbrem Plin., roratae aquae O. škropljene, minuta atque rorantia pocula Ci. majhne in vino le po kapljicah spuščajoče čaše.

rozínov (-a -o) adj. di uva passa:
rozinov kolač plum-cake
rozinovo vino zibibbo

rubellus 3 (demin. iz ruber) rdečkast: vineae Plin., Veientanum rubellum Mart., Pers. rdeče vino iz Vejev, calvitium M.

rújen (-jna -o) adj. pren.

1. delizioso, prelibato:
rujno vino vino delizioso

2. dorato; vermiglio

sabūrrō -āre (-āvī) -ātum (saburra)

1. obtežiti (obteževati) z balastom (s pritežjem), obložiti (oblagati) z balastom (z obtežitvijo, s pritežjem): sese arenā PLIN.

2. metaf. z jedjo in pijačo (na)basati, napolniti (napolnjevati), naložiti (nalagati), založiti (zalagati): ubi saburratae sumus PL. = nasičene, vino saburrati ARN. (o pijanih ljudeh) obloženi, napolnjeni = pijani.

2. napolniti (napolnjevati) z vonjem: paradisiaci horti odoramenta saburrans VEN.

sáden de fruits, fruitier

sadni bonboni bonbons moški spol množine aux fruits
sadno drevje arbres fruitiers
sadni kulač tarte ženski spol aux fruits
sadne konzerve conserves ženski spol množine de fruits
sadno leto année ženski spol à fruits
sadni slndoled glace ženski spol aux fruits
sadni sok jus moški spol de fruits
sadrta solata (macedorrija) salade ženski spol (macédoine ženski spol) de fruits
sadna stiskalnica pressoir moški spol à fruits
sadni škodljivci parasites moški spol množine des arbres fruitiers
sadni trg marché moški spol aux fruits
sadno vino vin moški spol de fruits
sadni vrt verger moški spol, (jardin moški spol) fruitier moški spol

sáden de frutas; frutal

sadni bonboni (konserve, sladoled, sok, kolač, trg) caramelos m pl (conservas f pl, helado m, zumo m, tarta f, mercado m) de frutas
sadno drevo (vrt) árbol m (huerto m) frutal
sadna koščica hueso m, (pečka) pepita f
sadna pulpa pulpa f
sadni sladkor fructosa f
sadna solata (macedonija) ensalada f (macedonia f) de frutas
sadna stiskalnica prensa f (exprimidera f) de frutas
sadni kis vinagre m de sidra
sadno vino vino m de fruta

sadn|i (-a, -o) Obst-, Frucht- (gosti sok der Obstdicksaft, bonbon das/der Fruchtbonbon, čaj der Früchtetee, dan der Obsttag, ekstrakt der Fruchtextrakt, vrt der Obstgarten, jogurt das/der Fruchtjoghurt, kis der Obstessig, kolač Fruchtkuchen, Obstkuchen, liker Fruchtlikör, mošt der Obstmost, okus der Fruchtgeschmack, sladkor der Fruchtzucker, sok der Fruchtsaft, Obstsaft, škodljivec agronomija in vrtnarstvo der Obstschädling, drevesnica die Obstbaumschule, gniloba agronomija in vrtnarstvo die Fruchtfäule, kaša das Fruchtmus, Obstmus, kislina Fruchtsäure, konzerva Obstkonserve, letina die Obsternte, mezga/pulpa das Fruchtmark, Obstmark, solata der Obstsalat, sorta die Obstsorte, stiskalnica die Fruchtpresse, torta die Obsttorte, vino der Obstwein)

saggio² m (pl. -gi)

1. preizkus, preizkušanje

2. vzorec:
un saggio di vino vzorec vina
esemplare di saggio tisk brezplačni izvod
mandare un saggio tisk poslati brezplačni izvod (knjige, revije ipd.)

3. izvedba; nastop:
saggio ginnico telovadni nastop
saggio musicale glasbeni nastop
dare saggio delle proprie capacità pokazati svoje sposobnosti

4. ekon. mera:
saggio d'interesse obrestna mera
saggio di sconto eskontna mera