Franja

delovni čas moški spol

1. zaposlenega: die Arbeitszeit
predpisani/zakoniti delovni čas Regelarbeitszeit
dnevni delovni čas Tagesarbeitszeit
tedenski delovni čas Wochenarbeitszeit
glavni delovni čas die Kernarbeitszeit
konec delovnega časa der Feierabend
delo po koncu delovnega časa die Feierabendarbeit
delo s skrajšanim delovnim časom die Teilzeitarbeit, zaradi pomanjkanja naročil: die Kurzarbeit
ki dela s skrajšanim delovnim časom [teilzeitarbeitend] Teilzeit arbeitend, zaradi pomanjkanja naročil: kurzarbeitend
delati s polovičnim delovnim časom halbtags arbeiten
delati s skrajšanim delovnim časom zaradi pomanjkanja naročil: kurzarbeiten

2. (ure za stranke) Bürostunden množina, Dienststunden množina; trgovine, gostilne: die Betriebszeit, die Geschäftszeit, die Öffnungszeit (tudi muzeja)

dēlūbrum -ī, n (dēluere, delubrum torej pravzaprav „čistilišče“, „kraj sprave“, od tod:) svetišče, božji hram: Pl., Varr., Lucr., Iuv., Plin. iun. idr., Smyrnaei … delubrum eius (Homeri) in oppido dedicaverunt Ci., Musarum delubra Ci., ex alto delubri culmine telis … obruimur V., delubra deûm V., delubra spoliare S., signa Punicis adfixa delubris H., noctu audita ex delubro vox L., propter quem deûm delubra pateant L.; delubra tudi = svete dvorane: del. caelitum Acc. fr., pro deorum templis ac delubris Ci., ambitiosi templi delubra Amm.; pren.: (iudicia) delubra sunt aequitatis Amm. svetišča.

delujoč [ó] (-a, -e) tätig (tudi vulkan); wirksam; funktionsfähig
| ➞ → delovati

demain [dəmɛ̃] adverbe jutri; masculin bodočnost, prihodnost

demain matin, demain dans la matinée jutri zjutraj, jutri dopoldne
demain en huit, en quinze jutri teden, jutri dva tedna
à demain! na svidenje jutri!
à demain les affaires! jutri je tudi še en dan!
demain il fera jour nikamor se ne mudi danes, jutri je še en dan
à partir de demain od jutri naprej
courrier masculin de demain jutrišnja pošta (pisma itd.)
jusqu'à demain (še) do jutri, (še) dolgo
d'ici (à) demain, le temps peut changer do jutri se vreme še lahko spremeni
(familier) ce n'est pas pour demain, ce n'est pas demain la veille to še ne bo jutri, to se še ne bo jutri, tako kmalu zgodilo

dēmergō -ere -mersī -mersum

1. potopiti (potapljati), pogrezniti (pogrezati), v pass. tudi potopiti (potapljati) se, pogrezniti (pogrezati) se: caput Ci. poet., candens ferrum … in gelidum … imbrem Lucr., in aquam Plin., d. equos innatantes Plin.; na vprašanje kam? pesn. in poklas. tudi z dat.: d. ponto puppim O., udo (sc. solo) ungulas Col., pullos mari, repugnantes cloacis Suet.; pesn.: (sol) sex ubi sustulerit, totidem demerserit orbes O. ko je šestkrat svoj kolut … potopilo, Titan … igniferi tantum demerserat orbis, quantum … Lucan.; intr. demergere (o soncu) = zaiti, zahajati: demergit sol et nascitur Min.; večinoma v pass. s pass. ali med. pomenom: C. Marius in palude demersus Ci., Marium senile corpus paludibus occultasse demersum Ci., quae demersa liquorem obeunt Lucr., delphinumque modo demersis aequora rostris ima petunt V., alia in caenum demersa eruebantur Cu., quibus (venenis) mox a Claudio demersis infecta maria traduntur Suet., lapsu equi in profundum demergi Aur., cum lapides in Tiberim essent demersi naufragio Dig.; pren.: Siculo demergere foedera ponte Sil., in profundo veritatem esse demersam Ci., veritatem demersam esse in aliquo quodam puteo ali in profundo quodam puteo Lact.; occ.
a) (ladje) potopiti (potapljati), pogrezniti (pogrezati): eum … foeda tempestas adorta prope cum omni classe demersit L., d. navigia Plin., demersā nave ali demerso navigio perire Auct. b. Alx., parte Liburnicarum demersā Suet.; poseb. v boju: triremen hostium perforare et d. L., omnes fere naves aut d. aut capere Cu., centum et quattuor naves hostium d. Eutr.
b) dol potisniti, dol poriniti: dapes avidam in alvum O. hlastno pogoltniti, labores plebis in fossas cloacasque exhauriendas demersae L. potisnjenega (vtaknjenega) v jame … , d. colla humeris Stat. skriti, per iugulum sinistrum capulo tenus gladium totum alicui Ap.
c) agr. vsaditi (vsajati): stirpem Col., ramum terrae (v zemljo), surculos Pall.

2. pren. pogrezniti (pogrezati) = dol potisniti, potlačiti, poniž(ev)ati; v pass. pogrezniti (pogrezati) se, propasti (propadati): fortuna … , quem paulo ante extulerat, demergere est adorta N., animus caelestis … quasi demersus in terram Ci., patriam demersam extuli Ci., totam plebem aere alieno demersam esse L. da je zakopano v dolgove, concĭdit auguris Argivi domus, ob lucrum demersa exitio H. se je pogreznila v pogubo, in mortem paene demersus Ps.-Q. se je skoraj pogreznil v žrelo smrti, d. alicuius filiam in perpetuam virginitatem Iust. obsoditi na večno devištvo.

dēminūtiō -ōnis, f (dēminuere)

1. zmanjš(ev)anje, (s)krčenje, zniž(ev)anje: d. civium, exercitūs Ci., accretio et deminutio luminis Ci. pojemanje mesečne svetlobe, prim.: crescens lumen lunae deminutioque Vitr.; d. vectigalium Ci., neque de bonis privatorum d. fiat Ci. in da se imetje … ne zmanjša Ci., d. provinciae Ci. krčenje zakonite oblastniške dobe v provinci, in assidua deminutione Sen. ph. v … pojemanju, auctūs ac deminutiones (fontis) Plin. iun. uplahovanje; occ. pravica zmanjševanja: utque Feceniae Hispalae datio deminutio … esset SC ap. L. in da imej Fecenija Hispala pravico, od svojega imetja oddajati in ga zmanjševati.

2. pren.
a) zmanjšanje, (pri)kratenje, izguba: libertatis Ci., honor aut d. Plin. čast ali nečast, muliebre fastigium in deminutionem sui accipiens T. ki jemlje … za kratenje svoje časti, mentis d. Suet. nezavedanje.
b) occ. α) drž.pr. capitis deminutio, gl. caput 4. b). β) ret. zmanjš(ev)anje v opisovanju: Corn. γ) gram. pomensko pomanjšanje kake besede: Varr., od tod tudi pomanjševalna oblika: Varr. idr. slovničarji.

dēmittō -ere -mīsī -missum

I.

1. dol spustiti (spuščati): d. aliquem per tegulas Ci., e muris canes sportis S. fr., antennas S. fr., Auct. b. Alx., armamenta Sen. ph., funem H., accensam lucernam Vitr., cornua (jadrnice) O., calculum (sorticulam Suet.) in urnam O. vreči, cibum in alvum O., censum in viscera O. zažreti, alto volucrem caelo Sil. z neba ustreliti, aliquem per murum Vulg.; refl.: d. se ad aures alicuius Ci. nagniti se k … , se manibus L., se ob assem H. pripogniti (skloniti) se za … ; pass. (med.): matres … de muris per manus demissae C., funibus per murum demitti L., demissa antemna O.; pren.: d. se in causam ali in res turbulentissimas Ci. spustiti (spuščati) se v … , d. se ad minora Q., nimis se demittere Sen. rh. (o govorniku) preveč se (= svoj govor) znižati, d. se in preces Sen. ph. ali demitti in adulationem T. ponižati se do …

2. occ.
a) (dol) nagniti (nagibati), (dol) obrniti (obračati), pobesiti (pobešati), povesiti (povešati): aliae falces submissae, aliae demissae Cu. navzgor (navzdol) obrnjeni, d. oculos in terram L., oculos O. pobesiti, pa tudi = zatisniti (da bi zaspal) Val. Fl., d. oculos in terras Plin. iun. (o Jupitru) obrniti na zemljo, demittit atras belua centiceps aurīs H., demitto auriculas ut iniquae mentis asellus H., d. aures suas ad verba alicuius Sen. ph. koga prošnje milostno poslušati, d. caput ad fornicem Ci. nagniti, d. caput O. (o cvetlicah), caput in sinum Ph., capite demisso terram intueri C. s povešeno glavo, d. vultus L., O., vultum in terram Cu., frontem Q., faciem rubore Aur., paululum corpus a cervicibus Corn. naprej nagniti (nagibati), naprej skloniti (sklanjati); poseb. α) (voj.) demittere arma orožje (komu v vojaški pozdrav) povesiti: Auct. b. Afr. β) robora ferro demittere posekati: Val. Fl.; flores demittere (o drevesu) cvetje izgubiti, odcveteti (odcvetati): Lucr.; rami … ad terram demissi k tlom viseče: Suet.; pren. α) (o gorah): qua se montium iugum … ad planiora demittit Cu. se znižuje; s prolept. obj.: qua se subducere colles incipiunt mollique iugum demittere clivo V. se položno znižujejo; (o zidovju): demissa in Piraeum versus muri bracchia Iust. β) kaki tekočini pustiti (puščati) dol teči, vli(va)ti jo: per cornu singulis (suibus) ternos cyathos gari Col., coctos brassicae coliculos triginta Col.; pesn.: lacrimas d. V. solze točiti. γ) refl. se demittere in pass. (med.) demitti dol teči, odtekati: vallis erat, quo se demittere rivi assuerant O., Araxes Tauri latere demissus, Scamander ab Idaeo monte demissus Mel. tekoč; (o krvi): demissus sanguis in pedes Col. ki je stekla, prodrla. δ) (o duhu, srcu [= srčnosti]): d. animum Ci. ali mentem V. srce izgubiti, srce (pogum, srčnost) upade komu, demisere metu vultumque animumque O.; tudi: se admodum animo d. C. postati malodušen.
b) spustiti (spuščati) se v kaj, vsaditi (vsajati), zasaditi (zasajati), pogrezniti (pogrezati): taleam (sc. in terram) Ca., ut altius demittantur ea Plin., d. huc stipites, sublicas in terram C., huc caementa H., lacubus ferrum O. pogrezniti, pomočiti, demissa puppis O. ki seže globoko, demittere nummum in loculos H. v žep vtakniti, manum in aliquid Val. Max. poseči v kaj, cuneum … inter corticem et materiem Col. zabiti; s prolept. obj.: alteque iubebis in solido puteum demitti V. globok vodnjak izkopati, in terram turrium fundamenta demissa sunt Cu. so temelji … postavljeni; žive obj. s silo kam spraviti (spravljati), pognati, vreči, pahniti: equum d. in flumen Ci., equos in viam cavam L., aliquem in metallum antiquum Ci., aliquem in carcerem S., L., aliquem in arcam H., in ovilia d. hostem H., aliquem vivum sub terram L. živega pokopati, aliquem in id subterraneum Plin. iun., se in illos specus Sen. ph.; pren.: cum in eum casum fortuna me demisisset Plancus in Ci. ep.; pesn. kako orožje kam zasaditi, zariniti, zapičiti, zabosti: gladium in iugulum Pl., ensem capulo tenus in armos, ferrum in ilia, ferrum iugulo, telum per pectora O., ferrum in pectus T., M. Cato vulnera parum demissa laxans Sen. ph. ker niso dovolj globoko zadane; pren.: d. aliquid in pectus L. dobro si zapomniti kaj, spes animo d. O.
c) kako zdravniško orodje kam spustiti, zariniti: specillum in fistulam, fistulam in iter urinae Cels.
č) (geom.) črto od zgoraj navzdol potegniti, črto spustiti: secundum … quadram lineae demittendae (sunt), quae cathetoe vocantur Q.
d) pustiti kaj na dolgo dol viseti, kaj rasti pustiti (puščati) α) (o bradi in laseh): mollem mālis barbam Lucr., barba demissa Sen. rh. na dolgo dol viseča, tako tudi: demissae comae Pr., demissus crinis, demissi capilli O., demissus capillus Plin. iun.; pesn. (preneseno na osebo): intortos demissus vertice crines (grški acc.) Sil. β) (o oblačilih): d. latum pectore clavum H., togam ad calceos usque d. Q., usque in pedes demittitur toga Sen. rh.; pt. pf. demissus 3 = valovito (na dolgo) se spuščajoč: ad talos demissa purpura Ci., tunicam demissam habent ad talos Varr. fr., laena demissa ex humeris V., demissa stola H., tunica demissa H., Pr. razpasana, praetexta demissa ad talos Q., indumenta in talos demissa Aur.; prim.: demissis fugere manibus Pl. = z rokami mahaje, hitro, demissa in armos pendebant monilia O. so visele dol na …

3. pren.
a) d. aliquem periculo Pr. rešiti koga nevarnosti.
b) eo rem demittit Epicurus, … nulli umquam esse credendum Ci. toliko popušča, da dovoli, da …

II.

1. (z osebnim obj.)
a) voj. (dol) poslati, ukazati komu odriniti dol (v): levem armaturam, agmen, agmen in inferiorem campum ali in vallem infimam ali in Thessaliam L., exercitum in planitiem, in vallem Front.; refl. se demittere dol se pomakniti (pomikati): se in iniquum locum d. C., cum se maior pars agminis in magnam convallem demisisset C.; se in Ciliciam d. Ci. dol … napotiti se; met.: d. navem … secundo amni L. po vodi dol poslati, fessas d. naves V., arma, classem … Rheno (po Renu) d. T., castra … ad ripas fluminis d. Hirt. dol premestiti.
b) v nevojaškem smislu dol poslati: aliquem caelo (abl.), ab aethere, ab alto V.; preg.: de caelo demitti L. ali demitti caelo Q. z neba poslan biti, z neba priti = na nadnaraven način nastati; (s stvarnim obj.) splavati pustiti (puščati): pecora secundā aquā (po vodi) farinam doliis secundā aquā Front.; pesn. (dol) poslati: currum ab aethere O., ex omni caelo nimbos O., caelo imbrem V. ali imbres caelo (abl. = z neba) O. deževati da(ja)ti; pren.: d. aliquem ad imos manes V. = v podzemlje (k Hadu) poslati = smrt mu zadati (prim.: ψυχὰς Ἄϊδι προΐαψεν Hom.); tudi z dat.: aliquem d. Neci ali morti (Morti), multa virûm demittit corpora Morti, multos Danaûm demittimus Orco V., habentque Tartara Panthoiden iterum Orco demissum H., corpora … Stygiae demittite nocti O., ut … proceres rerum demiserit umbris Sil.

2. pren. demitti (ab) aliquo izhajati (izvirati) od … , kakega rodu biti: ab alto demissum genus Aeneā H. izhajajoč, a magno demissum nomen Iulo V., Chronis Tyrii demissus origine Cadmi Stat., Romanum Troiā demissum … exsecutus T. — Od tod adj. pt. pf. dēmissus 3, adv. - ē,

1. (dol) viseč, naprej nagnjen: funis, aures V., demissis humeris esse Ter., demissis cervicibus Pr.

2. occ.
a) nizko stoječ (ležeč): campestria ac demissa loca C. rodovitne nižave, loca demissa ac palustria C. močvirnate nižave.
b) nizek: ne, si demissior (prenizko) ibis, unda gravet pennas, si celsior (previsoko), ignis adurat O., demissus pronusque pulvinus Plin. iun., demissiores ripae Auct. b. Alx., Plin., demissius volare O.

3. pren.
a) (o glasu) zamolkel, tih: demissā voce locuta est V.
b) (o osebah ali njihovem duhu, govoru) α) pohleven, ponižen, skromen, preprost: quae proborum, demissorum, non acrium sunt Ci., orator demissior Ci., sermo demissus atque humilis Ci., multum demissus homo H., demissae puellae Pr., ut ille superbissimus titulus modestus atque etiam demissus videretur Plin. iun., humiliter demisseque sentire Ci., suppliciter demisseque respondere Ci., haec quam demississime et subiectissime exponit C., petere ab aliquo demisse et flebiliter Val. Max., demisse ambulans Amm. β) malodušen, pobit, potrt, obupan: videsne tu illum tristem, demissum? Ci., quis P. Sullam nisi maerentem, demissum afflictumque vidit … ? Ci., neque illum tristem semperque demissum sperare possim … fore Q., animus demissus et oppressus Ci., fracto animo et demisso Ci. ep., demissiore animo L., se tueri non demisse, sed parum fortiter Ci.
c) (po položaju) nizek, reven, siromašen, ubožen: qui demissi in obscuro vitam habent S.

dēmōnstrātiō -ōnis, f (dēmōnstrāre)

1. kazanje, pokaz(ovanje), prikaz(ovanje): finium Ci., ii, … quos illi mystragogos vocant, conversam iam habent demonstrationem suam Ci.

2. pren.
a) izpričanje, dokaz(ovanje), razlaga(nje): Plin., huius generis demonstratio est et doctrina ipsa volgaris Ci.
b) ret. α) (= ἐπίδειξις) sijajna (hvalilna ali grajalna) zvrst govora: Q., deliberatio et demonstratio genera sunt causarum Ci. β) jasna predstavitev kake stvari: Corn. (IV, 55).
c) jur. α) besedni pomen: Icti. β) natančna določitev kake stvari: loci, fundi, mensurae agri Icti. γ) jasno (p)opisovanje kake osebe ali stvari (naspr.: golo imenovanje): Icti.; tudi del formule (obrazca), opisujoče stvar: Gell.
č) gram. označevanje česa: d. multitudinis Gell.

dēmum, st.lat. tudi dēmus, adv. (superl. k dē, pravzaprav = „prav spodaj“: demus je nom., demum adv. acc. kakor primum: prō); kot naslonka poudarjeni besedi zapostavljena. Časovno in pogojno

1. naposled, nazadnje, šele: ego novos maritus anno demum quinto et sexagensumo fiam Ter., quarta vix demum exponimur hora H., decimo demum pugnavimus anno O., quod oppidum Hispaniae … inlitis d. galbano facibus succenderit Suet., ut d. fato functum (eum esse) palam factum est Suet.; demum pogosto označuje, da se bo kaj le ob kakem določenem pogoju zgodilo = le, šele: damnatus d. reddidit ducentos et mille Philippûm Pl., quem (pontificatum) numquam vivo Lepido auferre sustinuerat, mortuo d. suscepit Suet.

2. (v zvezi z drugimi časovnimi členki) šele,
a) glede na sedanjost: nunc demum zdaj šele: Kom., Plin. iun., nunc d. intellego P. Clodi insulam esse venalem Ci., dixit nunc d. se voti esse damnatum N.
b) glede na preteklost in prihodnost: tum demum takrat (tedaj) šele: Cels., Col., Plin. iun., tum d. Ariovistus partem suarum copiarum … misit C., tum d. veram deditionem facere conatus est S., tum d. impulsi Latini perculsaque inclinavit acies L., tum d. admissi stagna exoptata revisunt V., tum d. ingemuit O., tum d. sciam recte monuisse, si tu recte caveris Pl., quod si convenerit, tum d. decebit ingredi in sermonem Ci., tum d. mihi procax Academia videbitur, cum … Ci.; v istem pomenu tudi: tunc demum: Cels., Suet., iamque exire necesse erat: tunc d. intrat tabernaculum Cu., tunc d. intelleges, quid faciendum tibi, … cum didiceris, quid naturae tuae debeas Sen. ph.; podobno: modo demum prav zdaj, ravno zdaj: Ter.; iam demum zdaj šele: O.; post demum potem šele: Pl., post Idus Martias d. Ci. šele po … ; star. igitur demum ali demum igitur torej šele, šele torej: Pl.; podobno: post igitur demum: Pl.

3.
a) (v zvezi s kakim zaimkom) šele, prav: id demum Kom., Ci. ep., ille d., hoc est d. Pl., idem velle atque idem nolle, ea demum firma amicitia est S., ea d. Romae libertas est L., sciscitando eo d. pervenit, ut … L., illa seges d., hac d. terrā V., is d. Plin. iun.
b) (v zvezi z adv.) ibi demum (krajevno in časovno) tu (tam) šele, tedaj šele: Q., Stat., illic ibi d. est locus, ubi … Pl., ibi d. ita agere tulit, ut … Ter., placidāque ibi d. morte quievit V.; ita demum ali ita … demum tako (na ta način) šele, šele s tem pogojem: Suet., Icti., si plus humoris excernitur quam assumitur, ita d. secundae valetudinis spes est Cels., quibus omnibus ita d. similis adolescet, si imbutus honestis artibus fuerit Plin. iun., quam rem ita graviter tulit Alexander, ut … bellum deprecantibus ita demum remiserit, ut oratores et duces … sibi dedantur Iust.; sic demum tako šele: sic d. lucos Stygis … aspicies V., sic d. socios consumpta nocte reviso V.

4. (poudarjajoč, stopnjujoč)
a) šele prav, zares: ea sunt enim demum non ferenda in mendacio Ci., immemor est demum O., non superstitiose cogitatis demum est inhaerendum Q.
b) pri komp.: še, celo še: latius demumst operae pretium ivisse Pl., videamus ergo, num haec expositio longior demum debeat esse Q.
c) (omejujoč in obenem stvar poudarjajoč) le, samo, včasih = vsaj: suis demum oculis credidit Q., nobis autem utilitas d. spectanda est Traian. ap. Plin. iun., post somnum demum (vsaj) … equo vehor Plin. iun., testatus est … id d. se habiturum Suet. da bo imel le to za svoje.

dēmūtō -āre -āvī -ātum

1. trans. spremeniti (spreminjati): imperium, orationem, animum Pl., ingenium Pl. izpriditi, voces Ca. ap. Macr., igitur … placitum instituto flaminum nihil demutari T., sententiam suam in iis d. Gell.

2. intr.
a) drugače biti, razlikovati se: numquid videtur demutare Pl., paululum ali minimum ab aliqua re d. Ap. razlikovati se malo ali prav nič, tako tudi nihil ab aliqua re ali prorsus nihilum de aliqua re d. Iul. Val.
b) po mišljenju spremeniti (spreminjati) se: uter demutassit (star. = demutaverit) Pl., non demutabo Pl. = pri tem ostane; od tod odvrniti se od česa in nagniti (nagibati) se k čemu: in nuptias Cleopatrae Iul. Val.

denar samostalnik
1. (plačilno sredstvo) ▸ pénzZa investicije bo prihodnje leto namenjeno 35,3 odstotka proračunskega denarja. ▸ Beruházásokra jövőre a költségvetési pénzek 35,3 százalákát fordítják.
Čeprav obema primanjkuje denarja, sta pripravljena na poroko. ▸ Annak ellenére, hogy mindketten pénzszűkében vannak, készen állnak a házasságra.
Avtor predlaga staršem, kako naj otroke naučijo ravnanja z denarjem. ▸ A szerző tanácsokat ad a szülőknek, hogyan tanítsák meg a pénzzel bánni a gyermekeiket.
Povezane iztočnice: elektronski denar

2. (bankovci in kovanci) ▸ pénzNajprej je vse premetal ter našel zlatnino in denar. ▸ Előbb mindent felforgatott, majd megtalálta az aranyat és a pénzt.
Povezane iztočnice: menjalni denar

3. (znesek; zaslužek) ▸ pénz
V boksu se seveda vrtijo lepi denarji. ▸ A bokszban persze szép pénzek forognak.
Odgovoril jim je, da se za noben denar ne odpove svoji zemlji. ▸ Azt válaszolta nekik, hogy semmi pénzért sem mond le a saját földjéről.
Bil je tudi slikar in njegove slike so bile prodane za drag denar. ▸ Festő is volt, a képeit pedig jó pénzért adták el.
Za počitniške pogovore iz tujine smo še pred časom morali odšteti mastne denarje. ▸ A külföldi nyaralás során lebonyolított beszélgetésekért nemrég még nagy pénzeket kellett fizetnünk.
Živel sem pri starših in delal za majhen denar. ▸ A szüleimnél laktam és aprópénzért dolgoztam.

denga samostalnik
medicina (bolezen) ▸ dengue betegségTrenutno potekajo programi za razvoj cepiva proti dengi, ki naj bi pokrivali vse štiri serotipe. ▸ Most folynak a dengue betegség elleni védőoltás kifejlesztését célzó programok, melyek mind a négy típust lefedik majd.
Denga včasih vpliva na številne druge sisteme v telesu, bodisi samostojno ali skupaj s klasičnimi simptomi mrzlice denge. ▸ A dengue betegség néha számos más rendszer működésére is kihat a szervezetben, akár önmagában, akár a dengue-láz klasszikus tüneteivel együtt.
Klasifikacija Svetovne zdravstvene organizacije leta 2009 mrzlico denga razvrsti v dve skupini: nezapleteno in hudo. ▸ Az Egészségügyi Világszervezet 2009-ben két típusra osztotta a dengue-lázat: szövődménymentes és súlyos típusra.
Denga se lahko prenese tudi prek okuženih izdelkov iz krvi in prek darovanja organov. ▸ A dengue fertőzött vérkészítmények és szervátültetés útján is terjedhet.
Običajno so ljudje, ki so okuženi z virusom denga, brez simptomov (80 %) ali pa kažejo le blage simptome, kot je vročina brez zapletov. ▸ A dengue vírussal fertőzött emberek általában tünetmentesek (80%) vagy olyan enyhe tüneteket produkálnak, mint a szövődménymentes láz.
Sopomenke: mrzlica denga

dēnī -ae -a, gen. pl. dēnûm, redk. dēnōrum, num. distr. (iz *decsni: decem) po deset: uxores habent deni duodenique inter se communes C., fistula denûm pedum Plin., denis vicenisque annis Sen. fh. v 30 letih, denae hastae Pl. deset hkrati; pogosto v zvezi s prislovnimi števniki: bis denas … texamus … navīs V., ter denis navibus ibant subsidio Troiae V., bis denos … per annos vivere Pr.; pesn. tudi sg.: denaque … Luna movebat equos O. vsakokrat deseta.

dent [dɑ̃] féminin zob; gorski stožec, špik

armé jusqu'aux dents do zob oborožen
aux dents longues (figuré) brezobzirno
du bout des dents (figuré) brez teka (apetita), nerad, brez veselja, z nevoljo
brosse féminin à dents zobna ščetka
coup masculin de dent ugriz
mal masculin, rage féminin de dents zobobol, hud zobobol
dents artificielles, fausses dents umetni zobje
dent canine, œillère podočnik
dent incisive, molaire (ali: mâchelière) sekalec, kočnik
dent de lait, de première dentition mlečni zob
dent de pivot nasajen (umeten) zob
dent prémolaire prednji kočnik
dent de sagesse modrostni zob
dent de seconde dentition, permanente stalen zob
dent à venin strupni zob, strupnik
aiguiser ses dents sur brusiti si zobe na
avoir la dent (familier) biti lačen
avoir la dent dure imeti strupen jezik
n'avoir rien à se mettre sous la dent ničesar ne imeti za pod zob
avoir les dents longues biti zelo lačen; biti častiželjen, zahteven, lakomen, neskromen
n'avoir plus mal aux dents (figuré) biti mrtev
avoir, conserver, garder une dent contre quelqu'un imeti piko na koga, biti jezen na koga
se casser une dent zlomiti si zob
se casser les dents surune difficulté polomiti si zobe ob težavi
claquer des dents de froid od mraza z zobmi šklepetati
craquer, crisser, grincer des dents škripati, škrtati z zobmi
déchirer quelqu'un à belles dents zelo slabo o kom govoriti, obrekovati, kritizirati koga
ne pas desserrer les dents ust ne odpreti
donner un coup de dent à quelqu'un (figuré) kritizirati, grajati koga, biti jedek do koga
être sur les dents biti izčrpan; biti v mrzličnem pričakovanju; biti zelo zaposlen, preobremenjen
extraire, arracher une dent izdreti zob
faire des dents dobivati zobe
se laver, se nettoyer, se curer les dents zobe si izmiti, očistiti, (o)trebiti
manger, croquer à belles dents jesti z (velikim) tekom
manger du bout des dents jesti brez teka, nerad jesti
manger de toutes ses dents z velikim tekom jesti, jesti ko mlatič
mentir comme un arracheur de dents lagati, da se kar kadi
mettre sur les dents (figuré) dovršiti, končati
montrer les dents (figuré) zobe pokazati, groziti
mordre à belles dents pošteno ugrizniti (v jed)
parler entre ses dents nerazločno govoriti
ne pas perdre un coup de dents pohlepno jesti; ne se pustiti motiti (tudi figuré)
prendre la lune avec les dents hoteti nekaj nemogočega
prendre le mors aux dents zbezljati (konj), figuré nenadoma in živo se lotiti česa
rire du bout des dents prisiljeno se smejati
serrer les dents de rage stisniti zobe od jeze
se faire soigner les dents dati si urediti zobe
tomber sous la dent priti pod zobe, figuré pasti v roke (de quelqu'un komu)
œil pour œil, dent pour dent oko za oko, zob za zob

dēnūntiō -āre -āvī -ātum

1. napoved(ov)ati, na znanje da(ja)ti, naznaniti (naznanjati), izjaviti (izjavljati); abs.: monebo, praedicam, denuntiabo Ci.; z dat. personae.: domino denuntiatum est Ci.; z acc. rei: quid haec repens consternatio denuntiat? Cu. kaj pomeni … ? hoc data arma denuntiant T.; z dat. personae. in acc. rei: illa arma, centuriones, cohortes non periculum nobis, sed praesidium denuntiant Ci.; z ACI: denuntiat Caecinae se armatos habere Ci., quom se (Gorgias) ad omnia … esse paratum denuntiaret Ci., denuntians quidam iussisse consulem ad pedes descendere equites L. poročajoč, consul denuntiavit populo L. Aemilium … cum rege Perseo pugnasse L., mater morituram se ante denuntians Cu.; s finalnim stavkom: tibi … denuntio, ipsi mihi indices, quid extis cognoveris Cu., ut a deo denuntiatum videatur, ut exeamus e vita Ci.; z odvisnim vprašanjem: ut denuntiet, quid caveant Ci., denuntiasti homo adulescens, quid de summa rei publicae sentires Ci.

2. occ.
a) (za)pretiti komu s čim: d. proscriptionem, caedem, direptionem Ci., mihi caedem et dimicationem Ci., mortem Miloni Ci., ei (Sulpicio) vim denuntiabat, rei publicae minabatur Ci., mihi … vim, arma, exercitūs, imperatores, castra denuntiabat Ci., d. alicui catenas Sen. rh., poena, quam lex denuntiat Icti.; brez obj. v acc.: is, qui antea denuntiarat Ci., (Clodius) volitat, furit, multis denuntiat Ci., praesertim cum tribunus plebis vel denuntiare potueris vel etiam cogere Ci., qui manu sublatā denuntiant Q.; poseb. bellum d. Ci., C., bellum d. ante et indicere Ci.
b) zapovedati, (za)ukazati, veleti, naročiti (naročati); abs.: d. veteranis Brutus et Cassius in Ci. ep.; z acc.: iter ad novum imperatorem Suet.; s finalnim stavkom (prim. zgoraj navedene finalne stavke): moneo, praedīco, denuntio: qui … professi sunt, abstineant in hoc iudicio manus oculosque ab hoc scelere nefario Ci., denuntiatum senatūs verbis, facerent propere ex urbe ab ore atque oculis populi Romani L., audebat denuntiare Caesari, excederet Siciliā Vell., Gaditanos denuntiavisse Gallonio, ut sua sponte excederet Gadibus C., voce clara denuntiasse sibi, ut triduo regni sui decederent finibus L., ei senatus denuntiaret, ne oppugnaret Saguntinos Ci., legati venerant … denuntiatum Fabio senatūs verbis, ne saltum transiret L., satis habuit pro contione denuntiare, ne preseverarent Suet.; z ACI: capite se illum demnaturos denuntiarunt N.; redk. s samim inf.: prorumpit Narcissus denuntiatque centurionibus et tribuno … exsequi caedem T., denuntiant hospiti nostro nos … dedere potius, quam … Ap., denuntiat praeco neque principia dicere neque miserationem commovere Ap.
c) kaj prihodnjega (hudega) naznaniti (naznanjati), napoved(ov)ati, prerokovati, pomeniti: qui (Hector) moriens propinquam Achilli mortem denuntiat Ci., Celaeno … tristes denuntiat iras obscaenamque famem V., caeruleus (color aurorae) pluviam denuntiat, igneus euros V., at mihi Persephone nigram denuntiat horam Tib., illa dies hornis caedem denuntiat agnis Pr., arbor … statim pestem denuntians Plin., si id membrum ostenditur, morbum futurum esse denuntiat Cels.; v pass.: quibus portentis magna populo Romano bella perniciosaeque seditiones denuntiabantur Ci., mors denuntiatur, ubi aeger supinus cubat Cels., Caesari futura caedes evidentibus prodigiis denuntiata est Suet., denuntiata mors eius per crinitam stellam Eutr.
č) jur. α) alicui testimonium denuntiare poz(i)vati koga na pričanje: si accusator voluerit testimonium iis denuntiare Ci.; tako tudi testibus d. priče poz(i)vati na pričanje: Q., Plin. iun., testes, quibus nos praesentibus denuntiavimus Ci.; v stiku abs.: fratres saltem exhibe (sc. testes). „Non denuntiavi“ (sc. testibus illis ali iis testimonium) Ci. β) predhodno napoved(ov)ati tožbo = predhodno naznaniti (naznanjati), da hoče kdo po določenem roku začeti tožbo proti komu pred sodnikom: d. alicui SC ap. Ulp. (Dig.); z de: cur tu … de isto potius fundo … Caecinae denuntiabas, … ? Ci.; z ACI: homini Romae in foro denuntiat fundum illum … suum esse seseque sibi emisse Ci. … izjavi, da ga bo s tožbo prijel, češ da je tisto zemljišče njegovo; toda litem d. komu kar brez določenega roka pravdo napovedati in ga pozvati, naj gre z njim pred sodišče: Aur., Symm., pozni Icti. γ) denuntiare in iudicium svoje priče, prijatelje pridobiti, da pridejo ob določenem času kot priče pred sodišče: in iudicium ut denuntiaret Ci.; toda iudici denuntiare sodnika obvestiti, da je tožnik odstopil od tožbe: iudici hic denuntiavit, absolutus est Ci.

dēnuō, adv. (skrč. iz *dē novō)

1. = de integro znova, zopet, spet: aedificantur aedes totae d. Pl., urbes terrae motu subversas d. condidit Suet.

2. = iterum drugič, v drugo, še enkrat: d. dicere Pl., in Etruria rebellante d. L., (Alcibiades) d. in voluntarium exsilium proficiscitur Iust.

3. = rursus o tistem, kar se kdaj (ne ravno drugič) ponavlja, zopet, spet: etiam d.? Pl. že zopet? dabit hic pugnam aliquam d. Ter., quintus annus cum in te praetorem incidisset, censa (Sicilia) d. est Ci.; pogosto pri glag., ki so zloženi z re: d. redire Pl., d. referre, respondere Ter., recita d. Ci. beri nam zdaj zopet, beri nam naprej; tudi rursum d. Pl. ali rursus d. Auct. b. Hisp.

4. zopet, spet (= gr. αὖ) poudarja nastop novega dejanja, ki je navedenemu nasprotno ali vsaj različno od njega: aperi, … : continuo operito d. Pl. in potem (ga) takoj zopet zapri, nec quicquam magis nunc metuo quam ne d. miser aliquo extrudar hinc Ter., quae d. alio membro orationis excipitur Corn.

dēpellō -ere -pulī -pulsum

1.
a) dol gnati, dol goniti: quo (sc. Mantuam) saepe solemus pastores ovium teneros depellere fetus V.
b) na tla vreči, na tla pahniti, zvrniti: simulacra deorum depulsa sunt Ci., non equitem dorso, non frenum depulit ore H. (o konju) ni otresel s …

2. (z mesta) odgnati, pregnati: tribunos plebis vi depellunt Ci., cum hostes murum ascendissent, peregrinus eos depulit Q. Smer z in in acc.: in inferas partes depelli Plin. Izhodišče z abl.: oppidanos muris C., iterum eodem gradu (po drugih ab eodem gradu) depulsus est N. drugič je bil z istega položaja izpodrinjen, aliquem urbe ali Italiā d. (sc. in exsilium) T. pregnati, d. aliquem tribunatu Ci. ali senatu T. izključiti; s praep.: aquam de agro Ca., depelli et demoveri de loco Ci., voluit eum de provincia depellere N., d. aliquem a cruce Ci., non facile hanc tantam molem mali (sc. Catilinam) a cervicibus vestris depulissem Ci., a cervicibus nostris depulsus est Antonius Ci., cum est ex urbe depulsus Ci.; pren. koga od česa odvrniti, prisiliti ga opustiti kaj (odreči se čemu, odpovedati se čemu): aliquem de causa suscepta Ci., a superioribus consiliis depulsus C., a qua re depulsus N., de spe conatuque depulsus Ci., magnā spe depulsus L., nec enim patria maiestas sententiā depulerat L., nos de vetere illa nostra … sententia iam esse depulsos Ci. ep., de sententia depelli Lact.

3. occ.
a) voj. (sovražnika) odgnati, pregnati, odpoditi, zapoditi: depulsus tuis copiis Ci., Germani … hostes loco depellunt C., defensores vallo munitionibusque d. C., Timoleon … Dionysium totā Siciliā depulit N., ut ex his locis barbarorum praesidia depelleret N., neque inde maxuma vi depelli potuerunt S., d. exercitus ducesque Romanos T., Tacfarinas quamquam saepius depulsus (sc. finibus provinciae) T.
b) mladiče odstaviti (odstavljati), od materinih prsi dati, odvaditi: Col., Pall., aliquem a mamma, a matre Varr., depulsus ab ubere matris, depulsi a lacte agni, dulce … depulsis arbutus haedis V., lacte depulsus leo H.; tudi: infantes … , necdum lacte depulsi Suet.
c) navt. s prave poti spraviti, zanesti (zanašati): illum … obvii aquilones depulere T.; kam? adversante vento portum Herculis Monoeci depellitur T.

4. pren. pregnati, odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): dolorem, morbum, turpitudinem, omnes molestias, famem sitimque, alicui metum, timorem, itinerum atque agrorum latrocinia, bellum ex Italia Ci., periculum Ci., N., curas d. vino Tib.; occ. odvrniti (odvračati), odbi(ja)ti: flammam a templis Ci., multam tam gravem … praedibus ipsique C. Mario Ci., terrores Ci., falsam a se suspicionem Ci., crimen Ci. ali auditiones T. zavrniti (zavračati), vim vi depulsam reprehendere Ci., impetus domesticorum hostium depulsus a vobis Ci., d. mortem fratri O., aliquid d. dictis Lucr. odbijati, (u)tajiti, nec depelli dictis, quin … Pl. ne dati se zadržati, da ne bi … , aliquem depellere nequire, quin … Pl. ne moči koga zadržati, da ne bi … , Vibidiam depellere nequivit T. zadržati.

dēpendeō -ēre

1. (dol) viseti: nec dependes nec propendes Pl. ne visiš niti dol niti naprej = ne tehtaš niti manj niti več, hasta dependens Q., brachio dependente Suet.; z abl. instrumenti: servi laqueo dependentem invenere L. Izhodišče v abl.: malo (z jambora) dependens verberabatur S. fr., dependent lychni laquearibus aure͡is V., meretrix dependens collo senis Sen. rh.; z dat.: lateri vellera dependent O., vitis, cui aureae uvae, aurea folia dependent Sen. ph.; s praep.: ex humeris nodo dependet amictus V., unci et falces ex iisdem asseribus dependentes Cu., a. cervicibus ante pectus d. Suet. (o bodalu).

2. pren.
a) odvisen biti od česa, na čem temeljiti: dependetque fides a veniente die O., ex hoc malo dependet illud deterrimum vitium Sen. ph.; huius et augurium dependet origine verbi O. z deblom te besede (namreč „augustus“) je (etimološko) povezan tudi „augurium“.
b) dependere in aliquid nagibati se k čemu: exitus semper in incertiora dependens Sen. ph.

dēpereō -īre -iī -itūrus povsem pokončati se, pogubiti (pogubljati) se, konec vzeti (jemati), izginiti (izginjati), po zlu iti, propasti, izničiti se, na nič priti, pokvariti se; (o stvareh): enitere, ut scida ne qua depereat Ci. ep., tempestate deperierant naves C., id, quod Avarici deperierat, expletur C., neque adaugescit quicquam neque deperit inde Lucr., depereunt in usu Col. (o orodju), pars quarta fere crediti deperibat Suet.; z dat.: ea non debere multorum notitiae deperire Aug.; (o bitjih): si quis eorum (militum) deperisset Varr., si servus deperisset Ci. ko bi se bil izgubil (da bi pobegnil ali umrl), magna pars (illius exercitus) deperiit C., qui deperiit minor uno mense vel anno H. ki je umrl, gens hominum vitio deperitura fuit O., spiritus non tempore deperit ullo O.; (o živalih): intra breve tempus repente d. P. Veg.; z dat.: ut quidquid gregi deperierit ex fetibus impleatur Paul.; occ.: audiit deperire eum sponsae amore L. da umira (koprni) od ljubezni do … , eius praesidii praefectus deperibat amore mulierculae L., corpus, in quo deperibat Cu. ki je bil vanje na smrt zaljubljen; tako tudi: aliquam misere d. Pl., is amore … illam deperit Pl., Clinia hanc … deperit Ter., quam (uxorem) propter formae pulchritudinem deperibat Iust., illum deperit inpotente amore Cat., aliquem amore d. Fr., (Vespasianus) expugnatus … a quadam, quasi amore suo (po drugih sui) deperiret Suet.; abs.: rogas? deperit Pl.; pren.: d. in sapientiam Aug.

Opomba: Fut. deperiet (nam. deperibit): Vulg.

déplaire* [deplɛr] verbe intransitif ne biti všeč, ne ugajati, biti zoprn, ne biti pogodu

se déplaire ne se dobro počutiti (à, en, dans v); ne trpeti eden drugega, ne se trpeti med seboj; (rastline) ne uspevati
je me déplais à la ville v mestu mi ni všeč
il se déplaît dans sa nouvelle place ne počuti se dobro na svojem novem mestu
il me déplaît de dire ... neprijetno mi je reči ...
n'en déplaise à ... (ironično) tudi če to ni všeč ...
je me permets de ne pas être de votre avis, ne vous en déplaise dovoljujem si ne se strinjati z vami, naj vam je to všeč ali ne