Franja

gósti (gódem) imperf.

1. (igrati, zlasti na godalo) suonare, suonare il violino

2. mormorare, brontolare:
pren. vedno gosti eno in isto battere la solfa

3. canterellare; fare le fusa (gatto)

4. combinare (guai, pasticci):
hude gosti combinarne di tutti i colori
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iti rakom žvižgat, ribam gost andare al diavolo, andare a monte
pren. tako boš plesala, kakor bom jaz godel farai (così) come dirò io

gotovo [ô] [gewiß] gewiss, sicher; bestimmt, ganz bestimmt
gotovo! [gewiß] gewiss!/aber [gewiß] gewiss!
postati gotovo zur [Gewißheit] Gewissheit werden
tako gotovo, kot je dva krat dva štiri so sicher wie zwei mal zwei vier ist

gotóvo certainly; sure, surely; positively

gotóvo! certainly! for sure!, ZDA sure!
popolnoma gotóvo (humoristično) as sure as eggs is eggs; as sure as death and taxes
nekaj je gotóvo one thing remains certain
čisto gotóvo (zanesljivo) without fail, assuredly
tako gotóvo kot živim as sure as I live
to gotóvo ne more biti njen brat it surely cannot be her brother
vrata so gotóvo odprta the door is sure to be open
gotóvo bo prišel prvi he is sure to come first
počasi, a gotóvo slowly, but surely

goût [gu] masculin okus; okusnost; figuré čut za lepoto, dober okus; (umetnost) manira, (slovstvo) slog; posebna ljubezen, nagnjenje, smisel, zanimanje; populaire vonj, duh

au goût, du goût de quelqu'un po okusu kake osebe
au goût du jour moden, v modi
avec goût okusno, z okusom
dans le dernier goût moderno, po zadnjem okusu
de haut goût močno začinjen ali soljen, figuré popran
goût pour la peinture smisel za slikarstvo
mauvais goût slab okus
de mauvais goût (figuré) slabega okusa, brez okusa, kičast
par goût iz zadovoljstva, za šalo
c'est affaire de goût to je stvar okusa, naziranja
chacun (à) son goût vsak po svojem okusu, okusi so različni
bon goût dober okus, okusnost
de bon goût dobrega okusa, okusen
des goûts et des couleurs on ne discute pas (proverbe) vsak ima svoj okus
aberration féminin du goût zmota, zabloda okusa
organe masculin du goût organ za okus
plaisanterie féminin de mauvais goût neokusna, slaba šala
goût de l'épargne smisel za varčevanje
goût de l'ordre redoljubnost
goût de la responsabilité smisel, čut za odgovornost
goût de la sensation nagnjenje za senzacije
la crème a un goût krema ima slab okus
la vie n'a plus de goût pour moi nimam več veselja do življenja
avoir le goût de, du goût pour quelque chose imeti veselje, nagnjenje za kaj
n'avoir pas de goût biti brez okusa
avoir un goût de quelque chose imeti okus po čem
avoir un goût de brûlé imeti okus po prismojenem
avoir un goût de revenez-y (familier) biti tako dober, da si človek tega še želi (o jedi)
être de, avoir bon, mauvais goût imeti dober, slab okus
être en goût de imeti veselje, nagnjenost za
mettre quelqu'un en goût zbuditi v kom nagnjenje, željo, veselje za kaj; privesti ga na okus za kaj
(populaire) faire passer le goût du pain à qn ubiti koga
faire perdre à quelqu'un le goût de quelque chose komu kaj zagabiti
prendre goût à quelque chose dobiti okus, nagnjenje, veselje za kaj
prendre goût de quelque chose privzeti vonj po čem

govori|ti (-m) reči sprechen, reden

1. za človekovo zmožnost: sprechen; neki jezik: eine Sprache sprechen
govoriti špansko/nemško/slovensko/angleško … Spanisch/Deutsch/Slowenisch/Englisch sprechen
zatikaje/slabo govoriti (lomiti) kak jezik: radebrechen (Deutsch/Slowenisch radebrechen)
figurativno govoriti isti jezik die gleiche Sprache sprechen
figurativno govoriti drug jezik eine andere Sprache sprechen
govoriti tri jezike dreisprachig sein
ki ne govori istega jezika anderssprachig
kdor govori nemško/slovensko, kjer se govori nemško/slovensko deutschsprachig/slowenischsprachig

2. -sprechen, -reden (brez prekinitve durchsprechen, naprej weitersprechen, weiterreden, proti sprechen gegen, dagegensprechen, iz srca aus der Seele sprechen)

3. (govoriti brez konca in kraja, neumnosti ipd.) reden, -reden (govoriti tja v en dan daherreden, drauflosreden, dahinreden, zmedeno irrereden, drug čez drugega [durcheinanderreden] durcheinander reden, drug mimo drugega aneinander vorbeireden)
govoriti kot dež ohne Punkt und Komma reden

4.
glasno govoriti laut sprechen/reden, poltern
medeno govoriti Honig reden
govoriti s prenarejenim glasom die Stimme verstellen
govoriti v strokovnem žargonu/samo o strokovnih rečeh fachsimpeln
govoriti z visokim glasom/falzetom piepsen
jecljaje/zatikajoče govoriti stammeln
hripavo govoriti krächzen
nejasno govoriti kot pijanec: lallen
slabo/bogokletno govoriti lästern
sladko govoriti flöten
govoriti neumnosti (hecati se) blödeln
na široko govoriti o čem sich verbreiten über (etwas)
govoriti resnico die Wahrheit sagen

5. z naglasom: saškim, berlinskim …: sächseln, berlinern
govoriti z judovskim naglasom jüdeln

6. kaj komu (jemandem etwas) sagen, prepričevalno: einreden auf (jemanden), zoprno: (jemandem mit etwas) in den Ohren liegen

7.
začeti govoriti zu sprechen/reden anfangen, losreden
o neki temi: zu sprechen kommen auf
pustiti govoriti sprechen lassen
|
govoriti o sprechen/reden über, sprechen/reden von
govoriti o vsem mogočem (in nemogočem) vom Hundertsten ins Tausendste kommen
slabo govoriti o [schlechtmachen] schlecht machen (jemanden/etwas), schlecht zu sprechen sein auf (jemanden/etwas)
ne govoriti o čem (etwas) totschweigen
govoriti proti dagegensprechen
govoriti v prid česa sprechen für, teze: (eine These) erhärten
govoriti v veter figurativno in die Luft reden, in den Wind reden
govoriti z/s sprechen mit (jemandem)
govoriti za sprechen für, dafürsprechen
kar govori za das Pro
kar govori proti das Kontra
|
figurativno tebi je lahko govoriti du hast leicht reden
da ne govorimo o … um von … gar nicht zu reden/sprechen
govori se o … es wird gesprochen über …
govori se, da es heißt, [daß] dass …
govori se, da je bolan er soll (krank) sein
veliko se govori o X X ist [vielbesprochen] viel besprochen, X ist Stadtgespräch
figurativno pustiti, naj govori orožje die Waffen sprechen lassen
tako se z mano ne govori so spricht man nicht mit mir, so lasse ich mir nicht kommen

govoríti to speak (o of, about, z to, with); to tell; (pogovarjati se) to talk (z with, to, o about, of, over); to converse; (kramljati) to chat

glasno govoríti to talk loud, to speak in a loud voice
tiho govoríti to speak softly (ali in a soft voice)
govoríti angleški to speak English
slabo govoríti angleški to speak poor (ali broken) English
slabo govoríti o kom to speak ill of someone
kar naprej govoríti to keep (on) talking
odkrito, brez ovinkov govoríti to speak freely
govoríti o tem in onem, o raznem to talk nineteen to the dozen
uglajeno govoríti to be well-spoken
govoríti stenam (figurativno) to talk (ali to be talking) to a brick wall
govoríti o politiki to talk politics
tekoče govoríti to speak fluently
govoríti o čem drugem to change the subject
govoríti resnico to speak the truth, to tell the truth
govoríti brez priprave to speak extempore
govoríti v veter (figurativno) to waste one's breath
govoríti v imenu koga to be the spokesman of, to be the mouthpiece of
govoríti v korist koga to speak on (ali ZDA in) someone's behalf
govoríti polomljeno angleščino to speak broken English, to murder the English language
govoríti neumnosti to talk nonsense
šepetaje govoríti to speak in an undertone, to speak in a whisper
govoríti skozi nos to speak with a nasal twang
govoríti laži to tell lies (ali untruths)
govoríti sam s seboj to soliloquize
govoríti med štirimi očmi s kom to talk with someone in private
govoríti na pamet to speak from memory, to say something by heart (ali by rote)
obširno govoríti o to speak at length about (ali on), to descant, to expatiate on (ali upon)
otročje govoríti to drivel
govoríti kot papiga to parrot
govoríti preučeno za koga to speak above someone's head
govoríti tja v tri dni pogovorno to waffle, žargon to rabbit on
tu se govori angleški (napis) English spoken here
ko (ker) ravno govorimo o... since we are on the subject, since we happen to be talking about...
da niti ne govorimo o... to say nothing of...
ne govorimo več o tem!, nehajmo govoríti o tem! let us change (ali drop) the subject!
mi ne »govorimo« (smo sprti ipd.) we are not on speaking terms
o tem ni vredno govoríti it isn't worth speaking of
ona ne govorita več med seboj (sta sprta) they are no longer on speaking terms
govori! speak up!, speak out, out with it!
on ne more (ne zna) nehati govoríti he can never stop talking, he could talk the hind leg off a donkey
(on) govori, kot da bi ga navil he has the gift of the gab, he talks nineteen to the dozen
on malo govori he is a man of few words, (je boječ) he is tongue-tied
z njim se da govoríti he is someone you can talk to
z njim se ne da govoríti (figurativno) he will not listen to reason
po vsem mestu se govori o njih they are the talk of the town
govorilo se je o njegovi demisiji there have been rumours of his resignation
vse mesto govori o tem it is the talk of the town
govori se, da je zelo bogata she is said to be very rich
o njem se mnogo govori he is much talked about
to dejstvo govori zanj this fact tells in his favour
dejstva govoré sama the facts speak for themselves
to govori za in proti that cuts both ways
dejanja govore glasneje kot besede actions speak louder than words
vse govori za to, da... there is every reason to believe that...
to govori proti that tells against it
ne govorite z nikomer o tem! not a word to anyone about this!, keep this to yourself!
začeti govoríti o nekem predmetu to broach a subject
bi lahko govoril z Vami? could I have a word with you?
bi lahko govoril z g. X? could I see Mr. X
govorimo odkrito! let's speak frankly, let's lay (ali put) our cards on the table
kjer se veliko govori, se malo naredi least said, soonest mended
govoríti je srebro, molčati pa zlato the less said, the better
prav tako bi lahko govoril stenam figurativno I might as well speak to a brick wall
ti to meni govoriš! (= kot da jaz tega ne vem) you're telling me!

govorjênje speaking, talking, speech; talk

grdo, umazano govorjênje foul language
prostaško govorjênje bad (ali strong ali abusive) talk
spreten v govorjênju glib
to je pravo govorjênje! (= tako je prav, sedaj se bomo lahko sporazumeli!) now you are talking!

gozd [ó/ò] moški spol (-a; -ovi) der Wald (tudi rastlinstvo, botanika, gozdarstvo); gozdarstvo oskrbovan: der Forst; die Waldung; (hosta) das Holz; -wald ( rastlinstvo, botanikamočvirski Bruchwald, monsunski Monsunwald, tropski deževni Regenwald, tropski gorski Nebelwald, tropski sušni Trockenwald; geografija po vrsti, izkoriščanju: galerijski Galeriewald, nizki Niederwald, pašni Hütewald, produktiven Nutzwald, prebiralni Femelwald, trajni Dauerwald, varovalni Bannwald, visoki Hochwald, zaščitni Schutzwald; po drevju: iglasti Nadelwald, listnati Laubwald, mešani Mischwald, borov Föhrenwald, Kiefernwald, bukov Buchenwald, hrastov Eichenwald, smrekov Tannenwald, Fichtenwald)
bog gozda der Waldgott
izraba/izkoriščanje gozda die Waldnutzung, Forst(be)nutzung
rob gozda der Waldrand
krčenje gozda die Rodung, zgodovina die Neulandgewinnung
dovoljenje za krčenje gozda die Rodungsbewilligung
prositi za dovoljenje za krčenje gozda einen Rodungsantrag stellen
brez gozda unbewaldet, če je bil gozd posekan: entwaldet
z malo gozda pokrajina: holzarm, waldarm
porasel z gozdom bewaldet
gospodariti z gozdom gozdarstvo beforsten
gojitev gozdov der Waldbau
odmiranje gozdov das Waldsterben
škoda v gozdu/kršitev predpisov o varstvu polj in gozdov die Forstfrevel, der Frevel
varstvo gozdov der Forstschutz
gozdovi množina površine: das Waldland
gospodarjenje z gozdovi die Forstwirtschaft
zakon o gozdovih das Forstgesetz
proti gozdu waldwärts
v gozdu im Wald
v gozd in den Wald (hinein)
iz gozda aus dem Wald
po gozdu durch den Wald, im Wald
sprehod po gozdu der Waldspaziergang
kot v gozd, tako iz gozda wie man in den Wald hineinruft, so schallt es heraus
od samih dreves ne vidi gozda er sieht den Wald vor (lauter) Bäumen nicht
ti o volku, volk iz gozda wird der Wolf genannt, kommt er gerannt

Grāius 3

I. (pesn. in star. = Graecus) grški: Gr. homo ENN., LUCR., Gr. Hercules N., Gr. poëtae V., Graias regnare per urbes V., Gr. nomen V., Gr. Camena H. Kot subst. Grāī ali Grāiī -ōrum, pesn. tudi -ûm, m (prim. Graecī) Grki, klas. redko in le v dobrem pomenu o junaškem narodu starodavnosti ali s posebnim poudarkom: ENN., PAC. FR., PL., LUCR., O., CAT., PR., Διόσκουροι etiam apud Graios ... nominantur CI., est locus, Hesperiam Graii cognomine dicunt V., te nostris ducibus, te Grais anteferendo H.; tako tudi (redko) sg. Grāius -ī, m Grk: quasi vero non Graius hoc dicat CI., consertum tegumen spinis; at cetera Graius V. –

II. grajski (Grajski) = ki spada h Grajskim Alpam: saltus Gr. N. ali mons Gr. T. ali Alpes Graiae PETR., PLIN., T., gl. Alpēs.

grano moški spol zrno; žito; peška; zrno toče; medicina osepnica, koza; ogrc; gran (lekarniška utež); majhna količina; izbor, najboljše

grano de arena peščeno zrno
grano de cacao kakavovo zrno
grano de naranja oranžen krhelj
apartar el grano de la paja ločiti zrno od plevela
sacar grano imeti korist (od)
con su grano de sal s premislekom
¡ahí es un grano de anís! to ni tako preprosto!
¡al grano! k stvari!
granos pl žito

grant² [gra:nt] prehodni glagol
dopustiti, dopuščati, dovoliti; zagotoviti, priznati; podeliti, odobriti, uslišati

grant it to be true recimo, da je tako
to take for granted imeti za dognano, biti prepričan
to grant a request uslišati prošnjo
to grant an advance odobriti predujem
granted that recimo, vzemimo, da

grātia -ae, f (grātus)

I. večinoma pass.,

1. milina, ljubkost, draž(est), prikupnost, všečnost: gratia formae O., neque abest facundis gratia dictis O., gratia non deest verbis PR., gr. in vultu Q., vinis gratiam affert fumus PLIN. slast, gr. villae PLIN. IUN.; meton. (o osebi) ljubljenec: ut tu gratia nostra fores O.

2. pooseb. Grātia -ae, f Gracija, boginja miline, večinoma v pl. Grātiae -ārum, f Grácije, Jupitrove in Evrinomine hčere, boginje veselega uživanja. Gracije so grške Χάριτες in pomenijo po nravstvenosti in čutu za lepo uravnano, z lepotičjem in veseljem olepšano družabno življenje. Heziod imenuje tri: Aglajo ( Ἀγλαΐα = svečana sijajnost), Evfrozino (Εὐφροσύνη = svečano veselje) in Talijo (Θάλεια = cvetoča sreča): Q., iunctaeque nymphis Gratiae decentes H.; po poznejši razlagi pomenijo tudi hvaležnost, dobrotljivost: SEN. PH.; sg. kolekt.: rixarum metuens Gratia H., non Hymenaeus adest, non illi Gratia lecto O.

3. meton. milost (pri drugih, favor pa je milost, ki jo drugim izkazujemo), naklonjenost (drugih), priljubljenost, veljava, ugled(nost): si suam gratiam Romani velint, posse iis (Gerulanos) utiles esse amicos C., homo summā gratiā CI., non comparat se tecum gratiā P. Quinctius CI., mihi gratia est O. sem v milosti, priljubljen sem, si qua est ea gratia O. če ti to ugaja, magnā gratiā (in gratiā CI.) esse apud aliquem C. v (veliki) milosti biti pri kom, gratiam alicuius sibi conciliare CI., N. ali gratiam ab aliquo (apud aliquem L.) parere S. FR. ali gratiam ab aliquo (ad, apud aliquem L., alicuius CU.) inire CI., C. pridobiti si naklonjenost (milost) koga, prikupiti (priljubiti) se komu, ab aliquo gratiam inisse, quod ... CI., quia plures ineuntur gratiae CI. milost pri več ljudeh, aliquem apud aliquem in gratiā (in gratiam) ponere CI. EP. priljubiti koga komu, in antiquum locum gratiae restitui C. zopet prejšnjo veljavo (ugled) zadobiti, gratiā plurimum posse, valere CI., C., quod apud alios gratiam, apud alios offensionem habet PLIN.; z gen.: gratia Luculli CI. ugled, Chrysogoni CI., Caesenniae CI., matris O. materin ugled, ljubezen do matere, plena est promissi gratia vestri O. naklonjenost, ki jo vaša obljuba kaže; adv. zveze: per gratiam PL., TER. ali cum gratia TER., L. zlepa, zdobra, iz dobre volje, per bonam gratiam PL. ali cum bona gratia TER., CI. prav (čisto) zdobra, zlepa, dobrovoljno, prostovoljno, cum mala gratia TER. v sovraštvu, sovražno, sine gratia SEN. RH. ne zdobra, ne zlepa, ne dobrovoljno, ne prostovoljno; occ. prijateljsko razmerje, prijateljstvo, sloga, složnost, ljubezen, dobrohotnost: de hinc spero aeternam inter nos gratiam fore TER., componere gratiam inter eas TER., aliquem, in gratiam redigere TER. ali restituere TER., CI. EP. ali reducere TER., CI. koga spraviti, - pobotati, - zbogati, aliquem cum aliquo reducere, reconciliare, restituere in gratiam CI. koga zopet spraviti s kom, esse in gratia cum aliquo CI., in gratiam redire cum aliquo CI. ali in gratiam reverti cum aliquo L., PETR., SEN. PH. zopet se spraviti (pobotati, zbogati, sprijazniti) s kom, si qui meum cum inimico suo reditum in gratiam vituperabant CI. mojo spravo z ..., solida est mihi gratia tecum O., (Ilithyiam) difficilem Alcmenae Iunonis gratia fecit O. prijateljstvo z Junono, reconciliandam cum Perdicca gratiam censebant CU., cum Thebanis gratiam pacis reconciliat IUST.; v pl. = prijateljske zveze: externas gratias quaesivere T.

II. večinoma act.

1. milost ali naklonjenost (ki jo izkazujemo drugim), prijaznost, ustrežljivost, uslužnost, usluga, ljubeznivost, vljudnost, (v slabem pomenu) pristran(sk)ost: gratiam alicui facere PL. ali dare TER. ugoditi komu, ergo ab eo petito gratiam istam PL., peto a te hanc gratiam CI., petivit in beneficii loco et gratiae, ut ... CI. kot dobroto in milost, gratia apud eos vim aequi tenuit L. pristran(sk)ost, gratiam dicendi facere L. milostno komu dovoliti da govori, tako tudi: gratiam reddendi equi facere SUET.; pl. gratiae izkazovanje naklonjenosti: Murenae provincia multas bonas gratias ... attulit CI., non excellentibus gratiis paucorum, sed universi populi Rom. iudicio consulem factum CI.; occ.
a) veselje, radost, zadovoljstvo: VELL., IUST. quem cum omnium gratia occidere noluit CI. v veselje vseh, cum gratia imperatoris L. v zadovoljstvo, in gratiam levium ... sociorum L. ali condemnatam ... Lepidam, in gratiam Quirini SUET. zaveznikom –, Kvirinu na ljubo, in praeteritam iudicii gratiam L. zaradi ugodne razsodbe = ker ga je narod oprostil.
b) spregled, prizanašanje, odpuščanje, oprostitev: delicti gratiam facere S. krivdo milostno spregledati, oprostiti krivde, omnium tibi, quae nefarie es ausus, gratiam facio L. odpuščam ti vse, kar ..., iuris iurandi gratiam facere PL., ICTI. prisege odvezati, de cena facio gratiam PL. = zahvaljujem se (= hvala) za obed, ne morem priti, criminum gratia SUET. Pogosto adv. abl. sg. grātiā (stoji za odnosnico v gen. (postpositio)), pravzaprav na ljubo, od tod zaradi, zavoljo: nuptiarum gratiā haec sunt ficta atque incepta omnia TER., quem ... honoris gratia (τιμῆς χάριν) nomino CI., quas familias honestatis gratia nomino CI., ut ipsas bestias hominum gratia generatas esse videamus CI., exempli gratia CI., N., PLIN., Q. ali verbi gratia CI. za zgled, na primer, simulabat sese negotii gratia properare S., cibi aut potionis gratia L., praesentis gratia litis Q.; gratiā pred gen.: gratia lenitatis, gratia significationis Q., gratia patris LAMP.; z gen. gerundii ali gerundivi: Q., GELL., commonendi gratia dicam CI., colloquendi gratia, hiemandi gratia, placandi gratia, simulandi gratia, temptandi gratia S., purgandi gratia C., huius accusandi gratia N.; nam. gen. osebnih zaimkov se uporablja abl. f. svojilnih zaimkov: meā, tuā, nostrā, vestrā gratiā = zaradi mene, tebe, nas, vas; tudi eā gratiā (= eius rei gratiā) TER., S. zato, quā gratiā (= cuius rei gratiā) TER.

2. hvala, zahvala, hvaležnost: gratia est TER. hvala(lepa)! gratia est (sc. tibi) PL. zahvalim (zahvaljujem) se ti, hvala (ti) = moram odkloniti, moram reči ne, dis gratia TER. ali gratia dis (sc. sit) O. hvala (bodi) bogovom (bogu), gratia magna Iovi TIB., gratiam ferre alicuius rei L. zahvalo prejeti za kaj, ab utrisque parem gratiam trahere IUST. (za)dobiti, meritam dis immortalibus gratiam ... persolvere CI. dolžno hvalo izkazati, diis gratiam debere CI. bogovom biti dolžan hvalo, gratiam referre hvaležnost v dejanju (dejansko) izkazati, hvaležnega se izkazati: gratiam referre bonam ali meritam debitamque ali iustam ac debitam CI., gratiam referre parem CI. vrniti, kakor je bilo posojeno, dati (vrniti) milo za drago, vračati (vrniti) nemilo za nedrago; tudi gratias referre: pollicebar me ... praesentem tibi gratias relaturum CI., referre gratiam (o plodonosni njivi) COL.; iron.: praeclaram populo Rom. refers gratiam CI., včasih pomeni gratiam referre (iron.) vračati = maščevati se: TER., CI.; gratiam (v relat. pl. tudi gratias) habere alicui hvalo vedeti, hvaležen biti, zahvaliti (zahvaljevati) se komu za kaj: gratiam habere maximam TER. ali magnam CI., alicui laudes gratiasque habere magnas PL., alicui summas gratias habere PL. (le o enem), sibi populum Rom. senatumque gratias habiturum L., gratiam habere (s quod ali qui in cj.) CI.; gratiam reddere (= referre) hvaležnega se izkazati S., TIB., SEN. PH., (o trsu) COL., gratia redditur meritis O., gratiam rependere (= reddere) facto O.; pro eo (paterno beneficio) gratiam repetere L.; zelo pogostonajdemo besedno zvezo gratias agere (alicui) komu hvalo izreči (izrekati), zahvaliti (zahvaljevati) se komu za kaj: PL., SEN. RH., SEN. PH., AP., EUTR., LACT. idr. agere gratias magnas, agere gratias ingentes TER., alicui gratias agere de matre CI., senatui pro aliquo gratias agere, alicui pro suo summo beneficio gratias agere CI., agere ei maximas gratias pro beneficiis in matrem, coniugem liberosque impensis CU., gratias se ... ob hoc agere, quod (ker) ... L., agere gratias incipit, quod (da) perfidi hominis insidias prudenter ... vitasset CU., alicui maximas ... agere atque habere gratias, quod ... VITR., tantae erga me benevolentiae tuae (za tvojo tolikšno dobrohotnost) gratias ago debeoque plurimas AUG.; elipt.: tamen, genio illias gratias (hvala bodi ... geniju!), enatavi PETR., gratiarum actio CI. zahvala, zahvalni govor, zahvalitev, nullum est ... acceptius genus gratiarum, quam quod ... PLIN. IUN. Pogosto abl. pl. grātiīs: POMP. FR., PL., TER., pozneje nav. skrčeno grātīs „le za hvalo“, torej = brez povračila (plačila), brezplačno, zastonj: cum aratores frumentum dare gratis mallent CI., questus est ... communem factum esse gratis cum Roscio, pretio proprius fuisset Fanni CI., sit argumento tibi gratis stare navem CI. da te nič ne stane, habitent gratis in alieno CI., cave, ne tibi gratis hic constet amor O., reges Parthos non potest quisquam salutare sine munere; tibi valedicere non licet gratis SEN. PH., et tantum gratis pagina nostra placet MART.

gré [gre] masculin volja; samovolja, samovoljnost, muha(vost); presoja, mnenje; všečnost, okus; hvala

à son gré po (svoji) volji, po lastni presoji; po svojem okusu, mnenju
à votre gré čisto kot želite, kot vam je drago
au gré de quelqu'un prepuščen, izpostavljen samovolji kake osebe
au gré du hasard kot hoče (je hotel, bo hotel) slučaj
contre le gré de sa mère proti volji svoje matere
de son gré, (son) bon gré na lastno željo, po lastni presoji, sam od sebe, prostovoljno, rade volje
bon gré, mal gré hočeš nočeš, rad ali nerad
de gré ou de force zlepa ali zgrda, takó ali takó
de mauvais gré nerad, nevoljno, z nevoljo
de plein gré popolnoma sporazumno, prostovoljno
de gré à gré sporazumno, z obojestransko privolitvijo, dogovorno
il en fait de son gré on dela vse po svoji volji
savoir (bon) gré, un gré infini de quelque chose à quelqu'un biti komu (zelo) hvaležen za kaj
je vous sais gré de cette attention hvaležen sem vam za to pozornost
savoir beaucoup de gré à quelqu'un de quelque chose komu kaj v veliko dobro šteti
savoir peu de gré, mauvais gré à quelqu'un de quelque chose ne biti komu hvaležen za kaj
trouver une chambre à son gré najti sobo po svoji volji
vendre de gré sporazumno prodati

grebator samostalnik
izraža negativen odnos (kdor si močno prizadeva za kaj) ▸ törtető, v jeziku mladih ▸ stréber [iskolában]
Nisem se prijavil na razpis in tako dokazujem, da nisem "grebator", ki bi ga omenjena funkcija zanimala le zaradi plače in službenega vozila. ▸ Nem jelentkeztem a meghirdetett állásra, ezzel is bizonyítva, hogy nem vagyok „törtető”, akit csak a fizetés és a céges autó miatt érdekel a munka.

green² [gri:n] samostalnik
zelena barva, zelenilo; mladost, svežina, neizkušenost; igrišče (na trati)
množina sveža zelenjava

do you see any green in my eye? mar me res imaš za tako neumnega?
in the green v mladosti

gregālis -e (grex)

1. ki spada k čredi, ki spada h krdelu: equae PLIN. pecua AP.; kot subst. gregālēs -ium, m (sc. equi) konji (iz) iste črede, tako rekoč tovariši: VARR.

2. metaf.
a) iz iste družbe, iz iste tolpe; le kot subst. gregālēs -ium, m α) v dobrem pomenu = tovariši, znanci, drug(ov)i: cum ... gregales cum ... requirerent CI., nos nihil sumus gregalibus illis ... amissis CI. EP. β) v slabem pomenu = malopridni tovariši, drhal, svojat: Catilinae CI., neque quisquam de gregalibus Clodii CI., si rem publ. contra te et gregales tuos defendissem CI.
b) prostaški = vojaka prostaka (gen.): sagulum L., habitus (enolična obleka, uniforma) T.
c) malovredne vrste (gen. sg.), malovrednega plemena, preprost: siligo PLIN., poma, tectorium SEN. PH., sulfur STAT.; o bitjih = nizek: asylum illud non cuiuslibet dei gregalis, sed Iovis ipsius sororis AUG.

grex, gregis, m (prim. skr. gráma-ḥ čreda, gana-ḥ trop, vrsta, množica, gr. γέργερα = πολλά mnogo, ἀ-γείρω [iz *ἀγέρjω)] zbiram, ἀγορᾱ́ zbor, trg, γάργαρα mrgoljava, mrgolenje, γαργαίρω mrgolim, lat. gremium)

1. čreda, krdelo; (o pticah) jata, vršelo: gr. asinorum VARR., greges nobilissimorum equorum ali armentorum reliquique pecoris CI., greges lanigeri V., gr. suillus, ovillus, caprinus, bovillus L., gr. pecorum O., vir gregis ipse caper V., de grege vir O. = bik, dux gregis O. = bik ali oven, gr. elephantorum PLIN., porcorum IUV., cervorum IUST., AMM., gr. anatum, anserum, pavonum VARR., avium H.

2. metaf.
a) (o ljudeh) krdelo, četa, kup, množica, družba, društvo, v slabem pomenu tudi drhal, svojat, tolpa, glota: gr. venalium PL., me in vestrum gregem recipiatis TER., gr. rabularum VARR. FR., amicorum CI. EP., ancillarum greges CI., in hunc igitur gregem vos nunc P. Sullam ... ex his ... honestissimorum hominum gregibus reicietis ...? CI., ego forsitan ... in grege adnumerer CI. mene morda kar tako štejejo z drugimi, gr. latronum, praedonum CI., contaminato cum grege turpium morbo virorum H. (gl. contāminātus pod contāminō), scribe tui gregis hunc H. zapiši (sprejmi) ga v svojo družbo, pripiši ga svojemu spremstvu, regum in proprios greges imperium H. nad ... podaniki, greges obsceni O. obledni (objestni) bakhantski roji, in eodem grege uxor quoque eiusdem fuit CU., regina venit cum magno nobilium feminarum grege CU. z velikim spremstvom, ne servi quidem uno grege profugiunt dominos CU. vsi skupaj, gr. spadonum CU., servorum PETR., gr. ille virorum SIL.; occ. vsako društvo v kak namen (a nikdar v političnem smislu), α) zadruga, (združba), plug gledaliških igralcev in dirkačev v cirkusu: KOM., PETR., mimorum et mimarum greges CI., gregem ducere SUET. β) (o svečenikih) društvo: Chaldaeus IUV., liniger IUV. = Izidini svečeniki, Izidini služabniki. γ) (o filozofih) ločina: philosophorum greges CI., Epicuri de grege porcus H. prašiček iz Epikurove črede. δ) kot voj. t. t. oddelek, krdelo, četa: cum toto cecidit grege SIL.; pogosto: grege facto S., L. v tesno strnjeni vrsti, v stisnjeni vrsti.
b) (o stvareh) kopa, butara: virgarum PL., hyadum O. Pleiadum SEN. TR.

Opomba: Grex f: LUC., LUCR.

gridare

A) v. intr. (pres. grido)

1. kričati, vpiti:
gridare a più non posso, a squarciagola kričati na vse grlo, na vse pretege, na ves glas
gridare contro qcn. grmeti proti komu

2. vpiti, preglasno govoriti:
non c'è bisogno che gridi così ni ti treba tako vpiti

B) v. tr.

1. vpiti, kričati, klicati:
gridare aiuto klicati na pomoč
gridare vendetta vpiti po maščevanju
gridare pietà pren. biti v usmiljenja vrednem stanju

2. razglasiti:
gridare un bando objaviti razglas
gridare ai quattro venti raznesti, raztrobiti na vse vetrove

3. nareč. pog. ošteti, pokarati; nadreti, nadirati

grinta f

1. namrščen, divji obraz:
ha una grinta da far paura tako je namrščen, da bi se ga človek ustrašil

2. ekst. odločnost, borbenost, agresivnost:
un atleta che ha grinta zelo borben tekmovalec

griža samostalnik
1. (črevesna bolezen) ▸ vérhas, dizentériaPovezane iztočnice: bacilarna griža, amebna griža

2. izraža negativen odnos (siten človek) ▸ gernya, vakarék
Da je Karel postal taka pretegnjena griža, prekleta reč. ▸ Szörnyű, hogy Karel ilyen gernya lett.
Debeli ljudje že tako ali tako zapravimo veliko več kot pa kakšne suhljate griže. ▸ Mi, kövér emberek amúgy is sokkal több pénzt költünk, mint az ilyen vézna vakarékok.
V trenutku si se iz vesele, super punce spremenila v čisto navadno grižo, ki kot stara devica v kakšnem kotu stoka in joka za izgubljeno mladostjo. ▸ A vidám, vagány lányból egy pillanat alatt egy mogorva banya lett, aki mint egy vénlány, a sarokban picsog és siratja elveszett ifjúságát.