Franja

odgovórnost responsibility; žargon the buck, the can

brez odgovórnosti without responsibility
na vašo odgovórnost at your risk
čut odgovórnosti sense of responsibility
na lastno odgovórnost on one's own account
poln odgovórnosti involving great responsibility, responsible
bati se odgovórnosti to be afraid of responsibility
odgovórnost je na tebi the responsibility rests on you
delati na lastno odgovórnost to act on one's own responsibility
izogniti se odgovórnosti to avoid (ali to shirk) responsibility
nositi polno odgovórnost to shoulder (ali to bear) one's full responsibility
naprtiti komu odgovórnost to pin responsibility on someone
napravi to na mojo odgovórnost do it and let me answer for it
obesili so mi vso odgovórnost za vrat (pogovorno) I was left holding the baby
odklanjati vso odgovórnost to disclaim all responsibility
poklicati na odgovórnost to call to account, to take someone to task; to hold someone responsible
prevzeti odgovórnost za kaj to take (the) responsibility for something, to take it upon oneself
jaz bom prevzel odgovórnost za ta korak I'll take responsibility for this step
prevzeti nezaželeno odgovórnost (figurativno, pogovorno) to carry the can (ali to be left holding the baby)
ne sprejeti, ne prevzeti odgovórnosti to accept no responsibility
osvoboditi, razrešiti, razbremeniti odgovórnosti to relieve of responsibility
otresti se odgovórnosti to shed (ali to shrug off) responsibilities
zahvaliti, naprtiti odgovórnost na to shift the responsibility on to, to pin responsibility on, (pogovorno) to pass the buck

odlíka distinction ženski spol , mérite moški spol

izdelal je z odliko il a passé ses examens (son examen) avec mention très bien (ali très honorable)
ta knjiga ni brez odlike ce livre n'est pas sans mérite

odtéhtati peser; compenser, valoir, être l'équivalent de

odtehtati izgubo compenser une perte
ta delavec odtehta tri druge cet ouvrier en vaut trois autres

odvráten dégoûtant, répugnant, immonde, rebutant, répulsif, repoussant; abominable, détestable, exécrable, horrible; écœurant, nauséabond, nauséeux ; (moralno) odieux, affreux, sordide

odvratno dejanje action ženski spol répugnante
odvraten obraz mine ženski spol rebutante (ali répulsive, repoussante)
odvratna oseba personne ženski spol odieuse (ali affreuse)
odvraten prizor spectacle moški spol écœurant (ali hideux)
odvratna skopost avarice ženski spol sordide
odvraten smrad, vonj odeur ženski spol nauséabonde (ali dégoûtante, écœurante, répugnante)
odvratno vreme temps moški spol détestable (ali horrible)
odvraten zločin crime moški spol (ali forfait moški spol) abominable (ali exécrable, horrible, sordide)
odvratno zdravilo reméde moški spol nauséeux
biti odvraten répugner, inspirer de la répugnance
odvratno je c'est répugnant (ali dégofltant, repoussant)
ta človek mi je odvraten cet homme me répugne (ali me dégoûte, m'inspire de la répugnance)

odžéjati désaltérer

odžejati se se désaltérer, apaiser (ali étancher) sa soif, boire à satiété
ta kozarec vode zadostuje, da me odžeja ce verre d'eau suffit à me désaltérer (ali à étancher ma soif)

œil [œj] masculin, pluriel yeux [jö] oko, oči; pogled; luknja (v kruhu, siru); botanique majhen popek; uho (šivanke), marine zanka; pluriel, familier očala

à l'œil napósodo, na kredo, zastonj
à l'œil nu z golim očesom
à vue d'œil vidno; na oko (oceniti)
aux, sous les, devant les yeux pred očmi
aux, devant les yeux (figuré) v očeh
aux yeux (de quelqu'un) po mnenju
en un clin d'œil v hipu, kot bi trenil
d'un coup d'œil s hitrim pogledom
de ses (propres) yeux na lastne oči
entre quatre yeux na štiri oči, na samem
les yeux fermés z zaprtimi očmi
l'œil au guet oprezno
par les yeux (de quelqu'un) z očmi
pour les beaux yeux de quelqu'un komu na ljubo
du coin de l'œil diskretno
coup masculin d'œil (hiter) pogled
globe masculin de l'œil zrklo (očesa)
yeux gros objokane, nabrekle oči
yeux pochés, au beurre noir, en compote podplute ali vnete oči
œil artificiel, de verre umetno, stekleno oko
une robe tape-à-l'œil kričeča obleka
œil magique magično oko
mon œil! (familier) (to) ni mogoče!
aimer comme, plus que ses yeux čez vse ljubiti
n'avoir pas les yeux en face des trous ne videti tega, kar nam je pred nosom
s'arracher, se sauter aux yeux, se manger les yeux (ali: le blanc des yeux) biti si v laseh
avoir quelqu'un à l'œil nadzorovati koga, paziti na koga
j'ai quelque chose devant les yeux imam nekaj pred očmi
avoir de l'œil (familier) imeti kredit
j'en ai jusqu'aux yeux sit sem tega
avoir l'œil (américain) (familier) na prvi pogled odkriti
ça a de l'œil (familier) to dobro obeta
avoir des yeux (figuré) imeti oči v glavi, ne biti slep
ne pas avoir ses yeux dans la poche dobro videti
avoir un bandeau sur les yeux (figuré) imeti zavezane oči, slep biti
avoir l'œil sur quelqu'un nadzorovati koga
avoir les yeux bouchés (figuré) biti zabit
avoir les yeux plus grands que le ventre (ali: la panse) imeti oči večje kot želodec
avoir des yeux aux bouts des doigts imeti spretne roke
cette perle a un bon œil ta biser ima lep lesk
avoir bon œil dobro videti, biti buden
avoir le compas dans l'œil imeti dobro oko
n' avoir pas froid aux yeux biti odločen, smel, energičen
s'en battre l'œil ne paziti na, ne se brigati za
cligner des yeux pomežikniti
conserver comme la prunelle de l'œil, de ses yeux varovati kot punčico svojega očesa
caresser, manger, dévorer des yeux požirati z očmi
coûter les yeux de la tête biti zelo drag, mnogo stati, veljati
couver des yeux nežno gledati
crever un œil (familier) ustaviti, zapreti kredit
cela crève les yeux to pade v, bije v oči, to je jasno
ne pas en croire ses yeux svojim očem ne verjeti
donner de l'œil à quelque chose pogledati v kaj, odpreti kaj
donner dans l'œil à quelqu'un napraviti velik vtis na koga
donner dans les yeux de, à quelqu'un (figuré) komu v oči pasti
ne dormir que d'un œil imeti rahlo spanje, rahlo spati
être tout yeux pazljivo gledati
faire de l'œil à quelqu'un pomežikniti komu, spogledovati se s kom
faire les yeux blancs oči zavijati, z belim gledati
faire les doux yeux, des yeux doux à quelqu'un koga zaljubljeno pogledovati
faire les gros yeux strogo pogledati
fermer les yeux à quelque chose (figuré) zapirati oči pred
ne pas fermer l'œil, ne pouvoir fermer les yeux ne zatisniti očesa, ne (moči) spati
fermer les yeux sur quelque chose delati se, kot da česa ne vidimo, oči zatisniti ob, zamižati
jeter un coup d'œil sur pogledati kaj
jeter de la poudre aux yeux de quelqu'un (figuré) komu pesek v oči metati
jeter les yeux sur vreči oči na
lever les yeux sur upreti oči v
se mettre le doigt dans l'œil zmotiti se
ouvrir les yeux, l'œil imeti odprte oči, dobro paziti
(faire) ouvrir, dessiller les yeux à quelqu'un sur quelque chose komu oči odpreti glede česa
ouvrir de grands yeux debelo, začudeno pogledati
regarder quelqu'un dans les yeux, entre (les) deux yeux, dans le blanc des yeux koga naravnost v obraz (po)gledati
se rincer l'œil (populaire) skrivaj prisostvovati zabavnemu prizoru
sauter aux yeux v oči pasti, biti jasen
ce travail me sort par les yeux sit sem že tega dela
les yeux lui sortent de la tête oči bo izgubil, debelo gleda
taper de l'œil (familier) spati, dremati
taper dans l'œil à quelqu'un ugajati komu, pritegniti njegovo pozornost
ça tire l'œil to pade v oči
tourner, tortiller de l'œil onesvestiti se, umreti
voir d'un bon œil rad videti
ne voir que d'un œil le bežno pogledati
je le vois d'un œil sec to mi ne gre do živega

of-fundō -ere -fūdī -fūsum (ob in fundere)

1. liti, zli(va)ti, (v)sipati, (u)sipati pred koga, komu: aquam Pl., cibum (sc. avibus) Pl.

2. metaf.
a) zvrniti (zvračati), prevrniti (prevračati), podreti (podirati) koga; med. zvrniti (zvračati) se, prevrniti (prevračati) se, (z)gruditi se, pasti (padati), klecniti (klecati): asinus offunditur Ap.
b) razprostreti (razprostirati), razširiti (razširjati); med. razprostreti (razprostirati) se, razširiti (razširjati) se, obda(ja)ti: noctem rebus Ci., altitudo caliginem oculis offundit L. povzroči, da se človeku naredi tema pred očmi, naredi človeka omotičnega, povzroča omotico; pren.: si quid tenebrarum offudit exsilium Ci. če ti je prognanstvo kaj (omračilo =) užalilo dušo, offundunt tenebras Lact. „zakrivajo s temo (slepoto)“, varajo, slepijo, zavajajo, tenebras o. iudicibus Ci. sodnike (pre)varati, (za)slepiti, zavesti (zavajati), nimium terroris L. ali incompositis pavorem o. L. (preveč) prestrašiti; med.: aër nobis offunditur Ci. nas obdaja, ignis ob oculos offusus Ci.; pren.: hic error et haec indoctorum animis … offusa caligo est, quod … Ci. ta zmota in ta zaslepljenost sta se vtepli v duše neukih ljudi, ker ..., tanta offusa oculis animoque religio L. svetost, ki tako močno deluje (tako zelo vpliva) na oči in srce, omnium rerum terror oculis omnibusque est offusus L. vsakovrsten strah se je pojavil, tamquam si offusa rei publicae nox esset Ci. kakor da se je razprostrla noč nad državo.
c) pokri(va)ti, zakri(va)ti, zastreti (zastirati), zatemniti (zatemnjevati): lumen lucernae luce solis offunditur Ci., oculos tuos clarissimā in luce tenebris offusos Val. Max. kakor omegljene; pren. obstreti, zastreti (zastirati), zagrniti (zagrinjati), prevze(ma)ti, zaje(ma)ti: eo pavore offusum Claudium T. da je Klavdija obšla tolikšna osuplost, omnium Marcellorum memoria meum pectus offudit Ci.

ohránjen conservé, entretenu, en bon état, en bonne condition

on je dobro ohranjen il est bien conservé (ali entretenu)
ta plašč je dobro ohranjen ce pardessus est en bon état (ali en bonne condition)
slabo ohranjen en mauvais état, en mauvaise condition, mal entretenu

okláti to bite

ta pes je oklal dva dečka this dog has bitten two boys

ȍko ȍka s, mn. ȍči, rod. òčijū in òčī, daj. òčima, tož. ȍči in òka
1. oko: vidjeti što svojim očima; gledati komu u oči; ići komu s očiju; ocijeniti nešto od oka; biti kome trn u oku; bacati, baciti kome pijesak, prašinu, pepeo u oči; biti nekome na oku, na očima biti komu na očeh; biti momak od oka biti fant od fare; biti s nekim kao luk i oči ne se razumeti s kom; izvaditi kome oči iztakniti komu oči; vrana vrani oči ne vadi vrana vrani ne izkljuje oči; gledati pravo u oči gledati naravnost v oči; gledati smrti u oči; dati nešto na lijepe oči; daleko od očiju, daleko od srca; gutati očima požirati z očmi; ovaj bi zavadio dva oka u glavi ta je velik spletkar; zapeti za oko pasti v oči; sad mi je puklo pred očima sedaj so se mi odprle oči; iz oka iz boka kakor koli, za vsako ceno
2. tih, miren vrelec
3. mesto v jezeru s podvodnim vrelcem
4. oko: oka na grani, na drvetu
5. predal v kašči: oka su prepuna žita; ambarska oka
6. odprtina pod lokom mostu: oko kod mosta
7. linica na vratih, gl. tudi špijunka
8. oko: oko u mreže
9. sence: slijepo oko
10. kurje oko kurje oko
11. oko, cepič: cijepljenje, cepljenje, kalemljenje na oko

okús taste; flavour; savour

po mojem okúsu to my taste
prijeten okús a pleasing taste
slasten okús relish, flavour
brez okúsa tasteless, insipid, flat, unsavoury, figurativno without taste
človek dobrega okúsa a man of taste
to je stvar okúsa it is a matter of taste
vsak po svojem okúsu everyone to his fancy
okúsi so različni there is no accounting for tastes, tastes differ
imeti okús po to taste of
imeti sladek okús to taste sweet
to vino ima okús po sodu this wine tastes of the cask (ali has a tang of the cask)
pustiti slab okús v ustih (tudi figurativno) to leave a bad taste in the mouth
ta film kvari okús občinstva that film corrupts public taste

Olympia -ae, f (Ὀλυμπία) Olímpija, Zevsu posvečena pokrajina v Elidi pri Pizi ob Alfeju, z gaji, žrtveniki, poslopji, zlasti s krasnim Zevsovim svetiščem, v katerem je stal sloveči Zevsov kip, ki ga je izdelal Fidija, prizorišče olimpijskih iger: Varr., Ci., L., Corn. — Od tod adj. Olympiacus 3 (Ὀλυμπιακός) olímpijski: Iust., Suet., palma V. ali Olympicus 3 (Ὀλυμπικός): Sen. tr., pulvis H. ali Olympius 3 (Ὀλύμπιος): L., Mel., Plin., Vitr., Iuppiter Olympius Ci. idr., ludi Olympii Plin.; subst. Olympius -iī, m Olímpijski, častni priimek znamenitih mož, npr. Perikla: Plin., Val. Max., na novcih tudi rimskih cesarjev, npr. Hadrijana, Komoda idr.; Olympium -iī, n Olímpij = svetišče olimpijskega Zevsa (Jupitra), potem tudi sicilsko mestece s svetiščem tega boga: L., Vitr.; Olympia -ōrum, n (sc. certamina ali sollemnia, gr. τὰ Ὀλύμπια sc. ἱερά) olímpijske bojne igre, olímpijske tekme: Olympiorum sollemne ludicrum L., ad Olympia proficisci Ci., Olympiorum victoria Ci., Olympia vincere Enn. ap. Ci., Vitr. zmagati na olimpijskih (bojnih) igrah = gr. Ὀλύμπια νικᾶν, tako tudi: Olympia magna (v nasprotju z manjšimi igrami, ki so potekale kje drugje) coronari H. na olimpijskih igrah. —

2. subst. Olympias -adis, f (Ὀλυμπίας) olimpiáda, doba štirih let; po preteku teh so znova obhajali olimpijske igre; od tod grško štetje let, ki se začenja z letom 776: Ci., Vell.; pesn. = petletje, petletna doba: Mart., in Scythiā nobis quinquennis Olympias acta est O.; Olympiēum -ēī, n (Ὀλυμπίειον) Olimpiêj(on) = svetišče olimpijskega Zevsa: Vell.; Olympionīcēs -ae, m (Ὀλυμπιονίκης) olimpioník, olimpijski zmagovalec, zmagovalec na olimpijskih igrah: Ci.; atrib.: Olympionicae equae Col. kobile zmagovalke na olimpijskih igrah.

ombre [ɔ̃br] féminin senca, tema; sled; pretveza

il fait 30° à l'ombre je 30° v senci
dans l'ombre v senci, figuré skrit, samoten
à l'ombre (figuré) v senci, pod okriljem
s'asseoir à l'ombre sesti v senco
il n'y a pas l'ombre (d'un doute) niti sledu ni (o kakem dvomu)
sous (l')ombre pod pretvezo
scène féminin en ombres chinoises scena s senčnimi podobami (kitajsko gledališče)
avoir peur de son ombre lastne sence se bati, biti zelo strašljiv, plašen
courir après une ombre loviti prazno senco, vdajati se praznim upom
être, mettre à l'ombre (populaire) biti v zaporu, vtakniti v zapor
être, rester dans l'ombre biti, ostati v senci, v ozadju; igrati stransko vlogo
n'être plus que l'ombre de soi-même (figuré) zelo shujšati
faire de l'ombre senco dajati
faire ombre à metati senco na, figuré zasenčiti
tout lui fait ombre vse ga plaši
laisser quelqu'un dans l'ombre (figuré) pustiti koga v nejasnosti
lâcher la proie pour l'ombre (figuré) spustiti plen za (prazno) senco
passer comme une ombre hitro mimo iti, hitro miniti, biti kratkotrajen
suivre quelqu'un comme une ombre komu kot senca slediti, ne se ganiti od njega
vivre dans l'ombre živeti v samoti, v skromnih razmerah
c'est l'ombre et le corps ta dva sta neločljiva
il y a une ombre au tableau (figuré) je neka neprijetnost v tej zadevi

óni, óna, óno (kazalni pridevnik) aquel, aquella, aquello , (zaimek) aquél, aquélla

to in ono tal y tal cosa; esto y aquello
zdaj ta, zdaj oni ora éste, ora aquel
govoriti o tem in onem hablar de unas cosas y otras; hablar de varias cosas

óni (-a -o) pron.; adj.

1. quello, quella:
tega človeka poznam osebno, tistega po videzu, onega pa sploh ne quest'uomo lo conosco di persona, codesto di vista, quello non lo conosco affatto

2. (izraža odmaknjenost v preteklosti) altro:
oni dan je prišel stric iz Amerike l'altro giorno è arrivato lo zio dall'America

3. (v samost. rabi) quello lì, quella lì; il coso:
ves večer je silil vame oni, kako mu je že ime tutta la sera m'ha importunato il coso, com'è che si chiama

4. pren. ta ali oni, ona (izraža poljubnost) questo (-a) o quello (-a):
pojav nastopa v tej ali oni obliki il fenomeno si manifesta in questa o quella forma

5. (tisti, tista, tisto) quello, quella:
v onih časih se je živelo bolj zdravo a quei tempi si viveva in modo più sano
oni svet l'altro mondo, l'aldilà
evf. spraviti koga na oni svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.

opera -ae, f (opus)

1. delo, trud, prizadevanje, težnja, delavnost: linguā factiosi, inertes operā Pl., mercennariorum operae, non artes emuntur Ci., nusquam nec opera sine emolumento nec emolumentum sine impensā operā L., res multae operae C. zelo težavna, naporna, operam fortium virorum edere L. izkaz(ov)ati se za hrabre može, homines in operas mittere Ci., operam perdere ali ludere Kom. (gl. ta glag.) ljudem da(ja)ti delo in zaslužek, permultum operae consumere Cu. veliko si prizadevati, koga stati veliko truda, (omnem) operam in aliquā re consumere (ponere, locare) Ci. ali operam insumere L., satis operae insumere in aliquā re T. (Dial.) ali operam conferre in rem Ci. (na vso moč) truditi se, prizadevati si za kaj, napenjati se s čim, pri čem; lahko tudi operam sumere z zahtevnim stavkom: Ci. ali z inf.: Pl. ali z ad in gerundijem: Pl.; poseb. pa operam dare alicui rei truditi se, prizadevati si, pečati (ukvarjati, baviti) se s čim, gojiti kaj, svoje delo (svoje moči) posvetiti (posvečevati) čemu: Q., Hier., palaestrae L., N., rei familiari N., amori Ter., valetudini Ci. paziti na svoje zdravje, sermoni Ci. razgovor začeti, liberis Ci. otroke roditi, rei quaerendae Pl., legibus condendis L., fidibus tractandis Val. Max.; z zahtevnim stavkom = truditi se za kaj, delati kaj, pri čem, gledati, da (da ne): Pl., Ter., L., C., Ci. idr.; tudi s samim cj.: Varr., Plancus ap. Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: dare operam, qui istum amorem ex animo amoveas Ter.; z inf.: Lucr., Aug. idr., scire Ter.; enakega pomena kot operam dare so tudi rekla operam addere (navāre, insumere, tribuere) alicui rei (gl. te glag.); od tod datā operā Caelius in Ci. ep. ali deditā operā Ci., operā consultā Gell. nalašč, namenoma, hôtoma, hoté, s premislekom, premišljeno, opera est mihi Pl. trudim se, prizadevam si, ipse purpurum, amici operas (sc. dabant) Ci. so dodajali svoje delo, so ga obdelovali, est operae pretium (z inf.) Enn. fr., Ci. idr. vredno je truda (dela), vredno je, da, non operae est (z inf.) L. ni vredno truda (dela), trud (delo) se ne izplača, ni vredno, da, operae pretium facere L. storiti kaj, kar je truda (dela) vredno, kar se komu izplača, pridobiti si uslugo, operae pretium habere L. imeti plačilo za svoj trud, trud (delo) se komu izplačati; meā (tuā, suā, alicuius) operā Ter., Ci., L., N. na moje (tvoje, ...) prizadevanje, po mojem (tvojem, ...) trudu, z mojo (tvojo, ...) pomočjo, po meni (tebi, ...), pa tudi: po moji (tvoji, ...) krivdi; unā operā Pl. ali eādem operā L. z enim (istim) delom, obenem.

2. occ.
a) prizadevanje, skrb za druge = služba, službovanje, usluga, pomoč: esse in operis societatis Ci. v službi biti pri družbi, opravljati posle za družbo, poslovati, operas dare pro magistro Ci. biti za podravnatelja, operam alicui dicare Pl., Ter. narediti uslugo komu, operas reddas Musis Ci. povrni Muzam usluge, povrni Muzam za vse, s čimer so ti ustregle, suo sumptu operae rei publicae praebere L. služiti državi, delati za državo, eorum operae pretium facere L. dostojno ceniti (spoštovati, upoštevati) njihovo službovanje (zasluge), nulli defuit eius opera N., denegare operam rei publicae L., o. forensis N., imperatoris opera desideratur N. pogreša se poveljnikova podpora, operam praestare in re militari C. vojno (vojaško) službo opravljati, exigere (zahtevati, lastiti si) operam alicuius ali ab aliquo Ci., Vell., alicuius operā uti bonā (singulari) in aliquā re C., Vell. dobre (posebne) podpore biti deležen od koga v (pri) čem, illorum operā consilioque uti Ci. biti deležen njihove podpore v besedah in dejanju, operam suam polliceri S., Vell.; poseb. operam dare alicui (rei) α) na uslugo biti, pomoči (pomagati), ustreči (ustrezati), narediti (delati) uslugo komu, del(ov)ati komu v prid: amico Kom., fideliter suo veteri domino Pl., imperatori operam date C., alicui operam dare egregiam Ci. izvrstno služiti komu. β) (u)streči komu s poslušanjem, gledanjem = pazljivo prisluhniti (poslušati) ali (po)gledati koga (kaj), da(ja)ti se komu poučiti (poučevati): alicui Pl. ali sermoni alicuius Ci., dicendi magistro Suet., dies multos … ludis adsiduas dederunt operas Lucr., benigne operam detis ad nostrum gregem Pl., dabant assidue phonasco operam Suet. γ) (o sodniku in pomoči pred sodiščem) kako stvar vzeti (jemati) v svoje roke, preisk(ov)ati, poravna(va)ti, nakloniti (naklanjati) komu pomoč, biti komu v pomoč, pomoči (pomagati) pred sodiščem: Ter., iudicem operam dare sibi constituisse eo die Ci. ep., in foro operam amicis da Pl. δ) streči čemu (komu) s svojo navzočnostjo = služiti, opravljati, oskrbovati, skrbeti za koga, kaj, vršiti: auctioni Ci., rebus divinis Ci., L. službo božjo, funeri Ci. biti pri pogrebu, udeležiti se pogreba, iti za pogrebom, tonsoribus Suet. da(ja)ti se (o)briti.
b) bogoslužno dejanje, bogoslužje, žrtvovanje, žrtev: solvo operam Dianae Afr. ap. Non.

3. meton.
a) dnina, dnevno delo: quaternis operis Varr., puerilis una opera Col.
b) čas, prosti čas, priložnost: deest mihi opera Ci. nimam časa, ne utegnem, est mihi operae L. utegnem, imam čas, ustreza mi, non operae est (mihi) L. nimam časa, ne utegnem, ni me volja, nočem (toda: operae non est Pl. (Merc. 917) ne sme se zgoditi), si operae est auribus Pl. če ušesa utegnejo, nec Hannibali in tanto discrimine rerum operae esse legationes audire L.
c) dejanje (naspr. consilium): operā expertus Pl., ista delicta te experiri et operis et factis volo Pl., ut neque amicis neque etiam alienioribus operā, consilio, labore, desim Ci., alicuius operā et consilio uti Sulpicius in Ci. ep.; konkr. = opus delo: operae araneorum Pl. pajčevine; toda: exstabit opera peregrinationis huius Ci. (Ep. ad Attic. 15, 13, 6) pokazala se bo pisateljska delavnost na tem potovanju.
d) delavec, dninar, hlapec, pomočnik: accedes opera agro nona Sabius H. kot deveti hlapec, unius operae tactu Vitr.; večinoma pl.: Col., Suet., operae fabrorum Ci., operae mercennariae Ci. mezdniki, dninarji; occ. (najeti) pomagač (pri kakem napačnem dejanju): erat mihi contentio cum operis conductis Ci., operarum suarum gladii Ci., operae theatrales T. najeti gledališki ploskači.

opólzkost obscénité ženski spol , lascivité ženski spol , lubricité ženski spol , grivoiserie ženski spol ; familiarno paillardise ženski spol , cochonnerie ženski spol , saleté ženski spol , gauloiserie ženski spol

ta knjiga je polna opolzkosti ce livre est plein d'ordures (ali d'obscénités, de saletés, d'horreurs)

opomín avertissement moški spol , exhortation ženski spol , sommation ženski spol , remontrance ženski spol , semonce ženski spol ; religija monition ženski spol

pismeni opomin lettre d'avertissement (ali d'exhortation, de réclamation, de sommation), lettre monitoire
materini opomini niso zalegli les exhortations de la mère furent insuffisantes
ta dogodek je bil zanjo hud opomin cet événement fut un dur avertissement pour elle

òpremak -ēmka m: ne znaš ti što sam ja potrošila za kćerin opremak ti ne veš, koliko me je stala bala, ko se je hči možila; ko ne zna šta je curski opremak u tudu kuću, taj se ne zna bogu moliti kdor ne ve, kaj se pravi, če se dekle moži v tujo hišo, ta ne zna moliti

ōrātiō -ōnis, f (ōrāre)

1. govor, govorjenje, jezik: Pl., Ter., Naev. ap. Non., Enn. ap. Gell., Pac. ap. Ci., Ca. ap. Plin., ferae sunt rationis et orationis expertes Ci., omnis locutio oratio est Ci., Epicurus re tollit, oratione relinquit deos Ci. dejansko bogove odpravlja, govori pa vendar o njih, o. Latina, Graeca Gell.

2. meton.
a) govorica, način govorjenja, način dopovedovanja, izražanje, izraz, beseda: tanta commendatio oris atque orationis N., o. concinna, contorta Ci., virtuti Pompei quae potest oratio par inveniri? Ci., utriusque orationis facultas Ci. (govorniškega in filozofskega izražanja).
b) govor, besede, izrek, izjava, izpoved: tecum mihi constituenda est oratio Ci. s teboj se moram še pogovoriti, parum oratione (s pogajanji, s pregovori) reconciliare N., captivorum oratio cum perfugis convenit C., hoc oratione adducti C. na to razpravo, honesta oratio est Ter., Ci. to se prav lepo glasi, apud quem (sc. Platonem) saepe haec oratio (trditev) usurpata est Ci.; occ. ugovor, protigovor: illorum o., qui dissentiunt Ci.; tudi opravičevalni govor, opravičilo, izgovor: percepta oratione eorum C.
c) (umetno, za javnost izdelani ali predelani) govor, predavanje: C., Q., Sen. ph., Plin. iun., Suet., Gell. idr., Cato ab adulescentiā confecit orationes N., o. perpetua N. zdržema (neprekinjeno) tekoč govor, orationem habere de aliquā re Ci. ali super re T., orationes pro aliis et in alios L.; occ. α) predmet, snov, tema(tika) (govora): huius orationis principium invenire Ci., oratio deesse nemini potest Ci. β) zgovornost, govorniški dar: satis in eo fuit orationis atque ingenii Ci., vincas oratione Regulos Mart.
d) nevezan govor, nevezana beseda, proza (s celim izrazom oratio soluta; naspr. versus, poema(ta)): Varr., saepissime et in poematis et in oratione peccatur Ci.
e) molitev, poseb. očenaš: Eccl.
f) v cesarski dobi = cesarski (pis(me)ni) odgovor (odpis), ukaz, odlok, sklep, cesarska odločitev, cesarsko pismo: Suet., oratio principis per quaestorem audita est T.