Franja

βουλή, ἡ (βούλομαι) 1. volja, želja, sklep, namera, načrt, βουλὴν ποιοῦμαι sklenem, ukrenem. 2. nasvet, svet, βουλὴν δίδωμι svetujem. 3. posvetovanje, preudarjanje, βουλὴν ποιοῦμαι = ἐν βουλῇ ἔχω posvetujem se, βουλὴν δίδωμί τινι περί τινος dam komu čas za premišljevanje. 4. zbor svetovavcev; v Atenah: državni svet 500 članov, ἡ βουλὴ ἐν Ἀρείῳ πάγῳ areopag; v Rimu: senat.

ἐκεῖσε ep. ion. poet. κεῖσε adv. tja, na drugi svet, nato.

ἐξ-άγω (gl. ἄγω) [ep. impf. ἔξαγεν] I. act. 1. vodim vun, izpeljem, πρὸ φόωσθε spravim na svet, zbudim, odvedem iz česa (ἔκ) τινος, izvažam τάλαντα, povedem s seboj, ὁδόν privedem do cilja, τύμβον nasujem, napravim; περίβολον pomaknem naprej. 2. στρατόν odpeljem; brez στρατόν: krenem vzdignem se, odidem, zapeljem ἐς, πρός τι. II. med. 1. dam se odvesti, speljati; izidem, zapeljem. 2. γέλωτα izvabim, (pripravim v) smeh.

ἐξ-αμβλόω storim, da pride kdo mrtev na svet, negodno porodim.

ἐπ-είρομαι d. m. [praes. in impf. samo ion.; fut. ἐπερήσομαι, ion. ἐπειρήσομαι, aor. ἐπηρόμην, inf. ἐπερέσθαι] razen tega vprašujem (zopet, dalje) τινά, iznova poizvedujem περί τινος, povprašujem (proročišče) za svet.

ἔπος, ους, τό [Et. iz ϝέπος, kor. weqw, govoriti, lat. vox, vocare; nem. er-wähnen; gršk. še ὄψ, ἐνοπή] 1. a) beseda, izraz, (opp. ἔργον dejanje), ὡς ἔπος εἰπεῖν da se tako izrazim, kakor pravijo, takorekoč, skoraj; b) govor, pripovest, vest, novica; c) vrstica, verz, stih, dialog; pl. pesem, epska (junaška) pesem; d) reklo, fraza, λόγοι ἔπεσι κοσμηθέντες z rekli okrašeni govori; e) dana beseda, obljuba, svet, zapoved, želja; f) (božji) izrek, prorokba, prorokovanje. 2. vsebina govora, stvar, πρὸς τί τοῦτο τοὔπος ἱστορεῖς; čemu pripoveduješ to?

Ἔρεβος, ἔρεβος ους, τό ep. [gen. Ἐρέβευς in Ἐρέβεσφιν] ep. in poet. tmina, tema, mračni spodnji svet, temno podzemlje, bivališče mrtvih, ὕφαλον temna morska globina; Ἔρεβόσδε v podzemlje.

ἑστι-οῦχος 2 (ἑστία, ἔχω) poet. ki ima ognjišče ali oltar, s svetimi žrtveniki, domač, svet πόλις.

εὐ-αγής 2 (ἅγος) 1. a) neomadeževan, čist, nedolžen, pobožen, svet; b) očiščujoč, srečen λύσις. 2. bleščeč, svetel, jasen.

εὔ-φημος 2, dor. εὔ-φαμος (φημί) 1. ki govori srečonosne besede, ki pobožno molči, nem, εὔφημα φώνει govori pametno (= εὐφήμει); εὔφαμον στόμα φροντίδος pobožnega srca vzdih, ὑπ' εὐφήμου βοῆς nemotena od zle besede, s pobožnim molkom. 2. srečen, svet, ugoden. 3. NT blagoglasen, sloveč.

ζόφος, ὁ ep. 1. tema, tmina, mrak. 2. a) mračni podzemski svet; b) zapad.

θεῖος² 3 [comp. θειότερος] 1. božji, božanski, od boga poslan (izvirajoč) γένος, ὀμφή, νόσος, μανία, nadnaraven. 2. bogu posvečen, svet ἀγών, χορός. 3. bogu podoben, blag, odličen, vzvišen, čudovit, popoln. – subst. τὸ θεῖον božanstvo, božja volja (ukrep), previdnost, dogodek po božji previdnosti; τὰ θεῖα božje skrivnosti, strah božji; božji izrek, božja služba, vera. – adv. θείως božje, po božji previdnosti (odredbi).

θεωρία, ἡ, ion. -ίη 1. gledanje slavnostnih iger, prisotstvo pri svečanostih, ogledovanje, opazovanje, radoglednost; κατὰ θεωρίης πρόφασιν z namenom, da ogleda svet; užitek pri gledanju; prizor NT. 2. slovesen obhod, slavnostno poslanstvo (na Del), svečanost, praznovanje. 3. znanstveno raziskovanje, preiskovanje, premišljevanje, teorija.

θεωρός, ὁ [Et. iz θέα (gl. θέα) + ϝορός (gl. ὁράω)] 1. gledalec, priča; poslanec, poslan od države h kaki narodni svečanosti. 2. poslanec, poslan od države, da vpraša proročišče za svet, božji sel, sveti poslanec, romar. 3. pl. nadzorovalna oblast v Mantineji.

ἱερός² 3 in 2 ion. ἱρός [Et. iz hιαρός, ἰσαρός, kor. ais, is, lat. aestumo, nem. Ehre (stvn. êra iz aiza), gl. αἴδομαι] 1. svet, posvečen komu τινός, τινί, božji, božanski (vse kar prihaja od bogov, kar pripada bogovom, kar je pod božjim varstvom). 2. vzvišen, izvrsten, odličen, vrl, neoskrunljiv, ἱερὰ συμβουλή pošteno svetovati je sveta dolžnost. 3. subst. a) τὸ ἱερόν, ion. ἱρόν darilo, žrtva, darilna žival, svetišče, tempelj, proročišče, τὰ ἱερά drob žrtvovanih živali, proročni znaki v drobu; b) praznik, svečanost, bogoslužje, sveti obredi, misteriji, χράομαι τῷ ἱερῷ navzoč sem pri svečanosti; c) posvečeni predmeti.

κάμπτω [Et. lat. campus (prv. pomen upognjen svet, nižava). – Obl. fut. κάμψω, aor. ἔκαμψα, pass. aor. ἐκάμφθην, pf. κέκαμμαι]. I. act. in pass. 1. trans. a) upognem, pripognem, sklonim, κῶλα, γόνυ upognem kolena, sklonim se, usedem se, odpočijem se; zavijem; b) pren. uklonim, ponižam koga, omehčam, pregovorim. 2. intr. a) sklonim se, pripognem se, usedem se, počivam; b) okrenem se, zavijem se ἵππος, peljem se, veslam, jadram, τί, κόλπον okoli česa, πάλιν εἰς ὄρος vrnem se na goro; c) τὸν βίον dokončam tek življenja = umrem. II. med. udam se, uklonim se, upognem (svoje ude), ἐγγὺς τῶν ἐμῶν κάμπτει φρενῶν približuješ se mojemu mišljenju.

κατ-οικίζω 1. act. a) naselim χώρᾳ, ἐν τάφῳ, preselim, pošljem kot naseljenca τινὰς εἰς Μέμφιν; peljem nazaj (iz pregnanstva); εἰς φῶς ἡλίου spravljam na svet, ustvarjam; b) napravim naselbino, ustanovim, sezidam mesto za naseljence, obljudim. 2. pass. in med. a) naselim se, nastanim se, stanujem; b) sem obljuden.

κάτω adv. (κατά) 1. na vprašanje kam: doli, navzdol, na tla, κάτω διεχώρει αὐτοῖς imeli so drisko; NT ἀπὸ ἄνωθεν ἕως κάτω od vrha do tal. 2. na vprašanje kje: spodaj, spodnji, v podzemlju, τὸ κάτω τοῦ τόξου spodnji del loka, ἡ κάτω εἰσβολή spodnji vhod; οἱ κάτω a) mrtveci; b) primorci (opp. prebivalci v sredini dežele); τὰ κάτω; c) podzemlje, spodnji svet; d) primorje, ἡ κάτω Ἀσία Mala Azija. – comp. κατώτερος 3 nižji, bolj spodnji, ἀπὸ διετοῦς καὶ κατωτέρω NT (dečke) dveh let in nižje; τὰ κατώτερα spodnji deli sveta = zemlja; sup. κατώτατος 3 najbolj spodnji, najnižji; adv. κατώτατα najbolj spodaj.

κέρδος, ους, τό [gen. pl. κερδῶν, κερδέων] 1. a) dobiček, korist, ἐπὶ κέρδεσι zaradi koristi, κέρδος λέγω koristno svetujem (pa tudi: smatram za dobiček Soph. Ant. 462), κέρδος (ἐστί) koristno je, κέρδος φέρω imam dobiček; κέρδος νομίζω, ἡγέομαι, ἐν κέρδει ποιοῦμαί τι smatram kaj za dobiček, κέρδη οἰκήσαντα veliko korist donašajoč; b) zaslužek, τὸ κατὰ μῆνα κέρδος mesečna plača; c) dela, ki donašajo dobiček, dobičkarija, dobičkoželjnost. 2. prebrisanost, prekanjenost, κέρδεα εἰδώς prekanjen; dober svet; pl. zvijače, spletke, kovarstvo κακὰ κέρδεα.

κοινόω I. act. 1. storim, da imam (je) kaj skupno s kom τί τινι, storim, da se kdo udeleži česa, združujem δύναμιν. 2. sporočam, naznanjam μάντευμα. 3. NT a) (o)skrunim, onesnažim; b) smatram za nečisto. II. med. 1. (z)družim se s kom, lotim se česa skupno s kom. 2. delim kaj s kom, podelim, izročim, naznanjam, sporočam. 3. posvetujem se s kom, vprašujem za svet τῷ θεῷ.