Franja

zagústjeti -tīm (ijek.), zagústeti -tīm (ek.)
1. zgostiti se
2. postati pogost
3. sad mi je zagustjelo ekspr. sedaj mi je (vsega) dovolj; sad mu je zagustjelo prišel je v škripce, stvar je zanj postala resna

zàklīnčiti -īm zabiti z žeblji; zaklinčiti rabotu prignati stvar do skrajnosti

zakup moški spol (-a …) pravo die Pacht (dedni Erbpacht, dosmrtni Leibpacht), die Pachtung
trajanje zakupa die Pachtdauer
dati v zakup in Pacht geben, verpachten
oddaja v zakup die Verpachtung
vzeti v zakup pachten, in Pacht nehmen, in Kauf nehmen
imeti v zakupu in Pacht haben, figurativno für sich gepachtet haben
v zakup vzeta stvar der Pachtgegenstand
kmetija v zakupu der Pachthof

zamísliti si (-im si) | zamíšljati si (-am si)

A) perf., imperf. refl.

1. concepire, immaginare:
stvar poteka drugače, kot so si jo zamislili la cosa procede diversamente da come era stata concepita

2. immaginare, immaginarsi:
zamislimo si črto med dvema točkama si immagini una retta tra due punti

B) zamísliti se (-im se) | zamíšljati se (-am se) perf., imperf. refl. essere assorti in pensieri (abs.);
zamislil se je nad njihovo trditvijo le loro affermazioni lo facevano pensare
nad dejstvom bi se morali zamisliti il fatto ci dovrebbe preoccupare, merita seria considerazione

záse (= za sebe)

to je stvar záse that's a thing apart
nimam (nimamo, nimajo) nikoli prostega trenutka záse I (we, they) never have a moment for myself (for ourselves, for themselves)
ohrani to záse! keep that to yourself!
on (ona) živi čisto záse he lives by himself (she lives by herself)

zaupanj|e srednji spol (-a …) das Vertrauen, vase: Selbstvertrauen
zaupanje v kaj/koga das Vertrauen zu, das Vertrauen auf (etwas)
živali, otroka v človeka: das Zutrauen; (trdno prepričanje, da bo vse dobro) die Zuversicht, die Zuversichtlichkeit
… zaupanja Vetrauens-
(stvar die Vertrauenssache, temelj die Vertrauensbasis, vprašanje die Vertrauensfrage, zloraba der Vertrauensbruch)
izigrati/zlorabiti zaupanje treubrüchig werden, Treu und Glauben brechen
izgubiti zaupanj v sein Vertrauen verlieren, irre werden an
ki zbuja zaupanje [vertrauenerweckend] Vertrauen erweckend
vreden zaupanja vertrauenswürdig
z zaupanjem vertrauensvoll, zuversichtlich
v zaupanju do im Vertrauen auf

zaup|en² (-na, -no) spis, informacija: vertraulich, geheim
strogo zaupen streng geheim
zaupna informacija die Hintergrundinformation
zaupna stvar die Vertrauenssache
zaupna zadeva die Geheimsache, [Verschlußsache] Verschlusssache
biti zaupnega značaja einen vertraulichen Charakter haben
poznavalec zaupnih podatkov der Geheimnisträger
zaupno delovno mesto der Vertrauensposten
zaupno gradivo die [Verschlußsache] Verschlusssache

zaùpen confidential; (dokument) classified

zaùpni dokumenti classified documents pl
zaùpen prijatelj intimate friend, intimate
strogo zaùpen strictly confidential
zaùpna stvar confidential matter
zavzemati zaùpen položaj to be in a position of trust (ali of confidence)
biti zelo zaùpen z to be hand and glove with (someone)

zavléči to protract; to drag out

zavléči se (stvar) to drag on; to be delayed (ali retarded), to be prolonged
zavléči se (nekam) v to creep (ali to crawl) into
pogajanja so se zavlekla the negotiations have dragged on

zgrešèn equivocado; errado; erroneo

zgrešena stvar desacierto m

zrâk air moški spol

na svežem zraku en plein air, au grand air
pakvarjen, zatohel, slab zrak air vicié
svež zrak air frais
gorski, planinski zrak air des montagnes
višinski zrak air en altitude
morski zrak air marin (ali de la mer)
stisnjeni zrak air comprimé
tekoč zrak air liquide
iti na zrak prendre l'air (ali le frais)
pognati v zrak faire sauter, dynamiter
nekaj je v zraku (figurativno) il y a quelque chose dans l'air (ali quelque chose qui se prépare)
zrak je čist (figurativno) (nevarnost je minila) il n'y a rien à craindre, il n'y a pas de danger, rien à l'horizon!, familiarno on peut y aller
stvar še visi v zraku l'affaire est encore en suspens
v zrak gledati regarder en l'air
zleteti v zrak (eksplodirati) sauter
plavati visoko v zraku planer haut dans les airs
živeti od zraka (figurativno) vivre de l'air du temps

živ¹ (-a, -o)

1. (pri življenju) lebend, am Leben, lebendig
ves živ lebensfrisch
živ in zdrav blutlebendig
komaj še živ figurativno mehr tot als lebendig
biti živ am Leben sein
ostati živ am Leben bleiben
svoj živ dan/ vse žive dni mein/sein/ihr … Lebtag
figurativno živ krst ni/ne keine Menschenseele, keine lebende Seele, kein Hund
brez žive duše (zapuščen) menschenleer
živa oseba der Lebende ( ein -r), die Lebende
izvlačenje/reševanje živega ponesrečenca die Lebendbergung
pri živem telesu zgoreti ipd.: bei lebendigem Leibe
pustiti živega am Leben lassen

2. figurativno (utelešen) lebend, wandelnd, leibhaftig
živ hudič der leibhaftige Teufel
živ mrlič ein lebender/wandelnder Leichnam, eine lebende/wandelnde Leiche
živ obup! es ist zum Verzweifeln!

3. (živahen) lebhaft, lebendig, (kot živo srebro) otrok: quecksilbrig; (aktiven) regsam; ulice: (poln življenja) belebt; barva: lebhaft, leuchtend
živih barv farbenfreudig, bunt
biti živ kot živo srebro: Quecksilber im Leib haben
živ nemir otrok: der Irrwisch

4.
živ jezik lebende Sprache, gesprochene Sprache
živa nemščina das gesprochene Deutsch
živa beseda das gesprochene Wort

5.
vojska živa sila die Mannschaft
številčna moč žive sile die Mannschaftsstärke
| Lebend- (teža das Lebendgewicht, živina das Lebendvieh, cepivo, vakcina der Lebendimpfstoff, rojstvo živega otroka die Lebendgeburt)
živi svet die Lebewelt
živa stvar das Lebewesen, die Kreatur
živa veja der Grünast
živa veriga die Menschenkette
živo bitje das Lebewesen, drobno: Kleinlebewesen
vse živo alles Mögliche, ljudje: alle möglichen Leute
živo se spominjati česa (etwas) lebhaft in Erinnerung haben ➞ → živa meja, živo bitje

ἀκούω [Et. iz ἀκούσjω; ἀκοή iz ἀκουσᾱ́, ἀκήκοα iz ἀκᾱ́κουσα, nem. hören (got. hausjan); sor. z lat. caveo, sl. čuti (iz qēu-ti), gršk. κοέω pazim. – Obl. fut. ἀκούσομαι, aor. ἤκουσα, pf. ἀκήκοα, plpf. ἠκηκόειν (ἀκηκόειν), pf. pass. ἤκουσμαι, aor. pass. ἠκούσθην, fut. ἀκουσθήσομαι, verb. adi. ἀκουστός]. 1. čujem, slišim, izvem τινός, τί, τινός τι; πατρὸς τεθνηῶτος da je oče umrl; τινὸς λέγοντος čujem (na lastna ušesa) nekoga govoriti, da nekdo govori; z acc. pt. slišim od drugih kot gotovo stvar; če je stvar negotova, stoji acc. c. inf.: τὸν μάντιν εἰπόντα ἤκουσε slišal je, da je vedeževalec rekel; ἀκούομέν σε ὄλβιον εἶναι slišimo, da si srečen; οἱ ἀκούοντες slušatelji, poslušalci. 2. poslušam koga, sem pokoren, uslišim koga, (o sodniku) zaslišujem, pristanem na kaj. 3. zovem se, slôvem, sem na glasu, κακός smatrajo me za hudobneža, εὖ ἀ. sem na dobrem glasu, κακῶς sem na slabem glasu, razvpit sem, očita se mi kaj, ὑπό τινος zasramujejo (psujejo) me, κακῶς πρός τινος moram poslušati od koga žarke besede; ἤκουον κόλακες imenovali so se hinavce, ἤκουον πρῶτοι εἶναι bili so na glasu kot prvi. 4. med. = act. Il. 4. 331. – praes. ima pogosto pomen pf.: slišal sem, vem, razumem NT I. Cor. 14. 2.

ἅμα 1. [Et. iz sm̥ma, ἀ copul.; εἷς, podstava: sem] adv. vkup, skupno, obenem (lat. simul); οἱ ἅμα z njim skupaj; ἅμα τε καί in hkrati, in obenem tudi; καὶ ἅμα in hkrati, vrh tega; ἅμα μὲν – ἅμα δέ deloma – deloma, zdaj – zdaj; ne samo – ampak tudi; s pt.: med tem ko, za, ob: ἐμάχοντο ἅμα πορευόμενοι med potovanjem, med tem ko so hodili; ὀρύσσοντες ἅμα med kopanjem; ἅμα ταῦτ' εἰπών ko je to izgovoril; sploh izraža ἅμα istodobnost: ἅμα μῦθος ἔην, τετέλεστό τε ἔργον jedva je bila beseda izgovorjena, je bila stvar dovršena; ἅμα δὲ ταύτας τε ἐξευρεθῆναι λέγουσι ἀποικίσαι ob istem času, ko so bile te igre iznajdene; pri gen. abs. τῆς ἀγγελίας ἅμα ῥηθείσης προσεβοήθουν brž ko se je to sporočilo, so prihiteli na pomoč. 2. praep. z dat. zajedno s (z); hkrati, obenem z, ἅμα τῇ ἡμέρᾳ s prvim svitom; ἅμα πνοιῇσι hitro kot veter; ἅμα τῷ σίτῳ ἀκμάζοντι ob času, ko zori žito.

ἀμφίς ep. ion. 1. adv. a) na obeh straneh, okoli in okoli; εἶναι bivati, stanovati; δεσμοί obdajam, oklepam; ζυγόν nositi na obeh straneh; ὀλίγη δ' ἦν ἄρουρα ἀμφίς le malo prostora je bilo okoli orožja; b) raz-, narazen, vsaksebi, ločen; ἔχειν razstavljati, ločiti; φρονεῖν različnega mnenja biti, drugače misliti; ἀ. ἕκαστος vsak zase, (posebej); ἕκαστα ἀμφὶς εἰρήσεται stvar za stvarjo (vsako posebej) bo izpraševal; ἀ. ἀγῆναι na dvoje se zlomiti, ἀμφὶς Ἀχαιοῖς ἄλλ' ἀποδάσσεσθαι A. posebej prideliti, dati. 2. praep. stoji navadno za besedo a) z gen.: od vseh strani, okoli; daleč oddaljen od; b) z dat. in acc.: okrog (koga).

ἀντίληψις, εως, ἡ 1. (ἀντι-λαμβάνω) če kdo nekaj sprejme za kako stvar, zamena, pos. uvoz, uvažanje. 2. (ἀντιλαμβάνομαι) a) prijemanje, popad, napad, bolehanje, oslabelost (vsled bolezni); b) prisvajanje, terjatev δεκάτης; c) ugovor; d) pomoč, pomočnik NT; e) težava, ovira.

ἀντι-τιμωρέομαι med. obratno se tudi jaz maščujem τινά nad kom, maščujem se za kako stvar.

ἀντι-τίνω 1. act. pokorim se v povračilo, kaznujejo me za kako stvar. 2. med. a) maščujem se nad kom radi česa τινά τινος; b) τινὰ δίκην τινός pokorim, kaznujem koga za kaj.

ἀντ-υποκρῑ́νομαι d. m. ion. (= ἀνθ-) odgovarjam na kako stvar.

ἀ-συλλόγιστος 2 nelogičen, brez razuma za kako stvar. – adv. -ίστως ἔχω τινός ne morem česa pre-, izračunati.