wangle [wæŋgl]
1. prehodni glagol
pogovorno izpeljati, doseči (kaj) pod roko, z zvijačo; ponarediti, (goljufivo) "popraviti"
2. neprehodni glagol
izvesti z zvijačo, goljufati, slepariti, znajti se, znati si pomagati
to wangle accounts goljufivo popraviti račune
we shall wangle it somehow bomo že kako to izpeljali
we shall wangle through somehow se bomo že kako izvili (izmazali) iz tega
to wangle one's way through the crowd preriniti se skozi množico
to wangle s.o. into giving a party pripraviti koga do tega, da priredi zabavo
Zadetki iskanja
- way1 [wéi] samostalnik
pot, cesta, steza; proga; prehod; stran, smer
navtika kurz
way in vhod
way out izhod; prehojena pot; pot ali oddaljenost, ki jo je treba prehoditi; dalja, del poti ali potovanja; prosta pot, prostor; figurativno priložnost, prilika, možnost, izhod; napredovanje, napredek, razvoj; pogovorno okolica, stran; figurativno pot, način, sredstvo, postopek, metoda; navada, lastnost, običaj; poklic, stroka, področje dejavnosti; (zdravstveno) stanje, položaj; ozir, pogled, zveza, razmerje, stopnja; navtika, množina grede za spuščanje ladje v vodo, sanke
a long (ali a great) way off (ali from here) daleč stran od tu
any way vsekakor, v vsakem primeru
by way of na poti čez; z namenom, da; zato, da; s pomočjo; zaradi
by the way mimogrede, spotoma, na poti; sicer; slučajno
by way of compliment kot kompliment
in a way nekako, na neki način, ne popolnoma
in every way v vsakem pogledu (oziru)
in many ways v mnogih ozirih (pogledih)
in more ways than one v več kot enem oziru (pogledu)
in a polite (friendly) way vljudno (prijazno)
in a small way skromno, brez pretenzij, ponižno
not by a long way še dolgo ne
in some (ali several) ways v marsikakem pogledu (oziru)
one way or another tako ali tako, kakorkoli, nekako
over the way na drugi strani (poti), čez cesto
on one's way to na poti k
no way nikakor ne
some way or other na ta ali na oni način
the other way round v obratni smeri, narobe, (ravno) obratno
under way navtika na poti, na vožnji
well on one's way v polnem teku
ways and means pot in način (zlasti kako priti do denarja)
Ways and Means parlamentarna budžetna komisija
the way of the world tok, način življenja, ukoreninjen običaj
the way of the cross religija križev pot
no way inferior nikakor ne slabši, neznatnejši
the good old ways dobri, stari običaji
high way glavna cesta, državna cesta; figurativno običajni način delovanja
Milky Way rimska cesta (na nebu)
lion in the way zapreka, motnja (zlasti namišljena, fiktivna)
permanent way železnica tir, tračnice
permanent-way man železnica progovni delavec
nothing out of the way nič posebnega (nenavadnega, izrednega)
somewhere London way nekje v okolici Londona
right of way pravica prehoda (čez tuje zemljišče)
this way please! semkaj, za menoj, prosim!
this is not in my way to ni moja stroka, s tem se ne bavim
to ask the (ali one's) way vprašati za pot
to be in a bad way biti v slabem položaju
to be in the family way biti noseča, pričakovati otroka
to be by way of being angry skoraj pobesneti
to be in s.o.'s way biti komu napoti, motiti koga
to be under way biti na poti
the conference was already under way konferenca je bila že v teku
to be on the way biti na poti, približevati se
to be in a way pogovorno biti vznemirjen, razburjen
it is not his way to ni njegova navada
the furthest way about is the nearest way home najkrajša pot ni vedno najhitrejša
to clear the way umakniti se s poti, dati prost prehod
to come by way of Paris priti prek Pariza
to come (ali to fall) in s.o.'s way srečati koga, naleteti na koga
to gather way povečati hitrost
to find one's way znajti se
to get in the way biti napoti, zapreti pot, ovirati
to get in the way of s.th. razumeti kaj
to get out of the way iti s poti, umakniti se (s poti)
to give way umakniti se, odmakniti se, izogniti se; popuščati, popustiti
to force one's way izsiliti, utreti si pot
to go a long way iti daleč
to go one's way oditi, iti po svoji poti
to go (ali to take) one's own way iti svojo pot; ravnati, narediti neodvisno od nasvetov drugih
to go the way of all the earth (of all flesh, of nature) figurativno umreti
to have it both ways po potrebi si izbrati
you can't have it both ways ne moreš imeti obojega; figurativno ne more biti volk sit in koza cela
to have one's own way delati po svoji glavi; doseči to, kar želimo
if I had my (own) way če bi šlo po mojem
to live in a great (small) way razkošno (skromno) živeti
to look the other way stran gledati
to look s.o.'s way gledati proti komu
to lose way izgubiti, zmanjšati hitrost
to lose one's way zaiti, izgubiti se
to make way napredovati; figurativno prodreti, uspeti
to make one's own way iti po svoji poti, oditi
to make the best of one's way iti čim hitreje, pohiteti
to pave the way for utreti pot za
to put o.s. out of the way truditi se, da(ja)ti si truda
to put s.o. out of the way spraviti koga s poti, tajno ubiti koga
to see a way out videti pot (izhod, neko možnost)
to stand in the way of s.o. ovirati koga, zastaviti komu pot
to twist one's way through zvijati se (kot kača) skozi
to work one's way študirati, preživljati se z delom
where there's a will there's a way hoteti je moči - werfen (warf, geworfen) vreči, metati (sich se); mit der Hand: lučati, zalučati; ein Tier Junge: kotiti, skotiti; werfen auf Licht usw.: vreči/metati na, usmerjati/usmeriti na; sich werfen Technik zviti/zvijati se, zvegati se; sich werfen auf vreči se na; sich in die Kleider werfen potegniti obleko nase; sich in Positur werfen postaviti se v pozituro; Anker werfen [Schiffahrt] Schifffahrt zasidrati se; Bomben werfen odmetavati bombe, bombardirati; einen Rekord werfen doseči rekord (z metom); Dias an die Wand werfen projicirati diapozitive na steno; sein Geld aus dem Fenster werfen metati denar skozi okno; aus dem Haus werfen vreči iz hiše; mit Geld um sich werfen metati denar okoli sebe, na veliko zapravljati denar; mit Steinen/Tomaten werfen nach obmetavati (koga) s kamni/paradižniki
- wiggle [wigl]
1. samostalnik
vijugasto gibanje (premikanje), vijuga; miganje z repom; jed iz rib in lupinarjev v smetanovi omaki
to get a wiggle on sleng (po)hiteti, podvizati se
2. neprehodni glagol
viti se, vijugati se; majati se; z repom migati
a child that wiggles otrok z negotovo (majavo) hojo
prehodni glagol
migati z; vijugati
to wiggle one's finger žugati s prstom
the dog wiggles his tail pes miga, maha z repom
to wiggle one's way zvijati se (skozi) - window1 [wíndou] samostalnik
okno; okenska šipa
trgovina izložba, izložbeno okno; okence pri blagajni
figurativno odprtina
French window steklena vrata
bay window, bow window okno na zaprtem balkonu
blank (ali blind; ali false) window slepo okno
the windows of heaven nebeške zapornice (zatvornice)
dormer window strešno okno
sash window vzdižno okno
in the window v izložbenem oknu, v vitrini
ticket window okence za vozovnice
to break a window razbiti okno
to dress the window dekorirati izložbeno okno
to have all one's goods in the window figurativno biti površen
you make a better door than a window figurativno, ironično nisi prozoren, nisi iz stekla
to put all one's knowledge in the window figurativno bahati se s svojim znanjem
to look out at the window gledati skozi okno - wit1 [wit] samostalnik
pamet, razumnost, bistrost, inteligenca, razsodnost; duševna sposobnost; zdrav razum; duhovitost, domiselnost; duhovitež, duhovit, odrezav človek, inteligentna oseba, duhovna veličina
flash of wit duhovit domislek
the five wits zastarelo petero čutov
a conversation sparkling with wit od duhovitosti se iskreč razgovor
to be at one's wit's end ne vedeti kako in kaj, ne se znajti
I am at my wit's end sem pri kraju s svojo pametjo, ne znam si več pomagati
to be out of one's wits izgubiti pamet (glavo), ne biti pameten
he has his wits about him on si zna vedno pomagati, prisotnost duha ga nikoli ne zapusti, on je vedno buden (oprezen)
bought wit is best izguba izmodri človeka
to have wit to imeti dovolj pameti za (da...)
he has not the wit to see... nima toliko pameti, da bi uvidel...
it taught me wit to me je spametovalo
he sets up for a wit dela se duhovitega
to live by one's wits živeti od svoje prebrisanosti (prevar, goljufij), več ali manj pošteno se prebijati skozi živijenje - worm2 [wə:m] prehodni glagol
osvoboditi, očistiti črvov (žival, rastlino)
figurativno premikati, obračati v vijugah
navtika spiralno omotati vrv sidra
figurativno izvleči, izvabiti; prerezati kito (vez) pod pasjim jezikom
to worm o.s. plaziti se kot črv
to worm a secret from (ali out of) s.o. izvabiti tajnost iz koga
to worm one's way (ali o.s.) into s.o.'s confidence vriniti se, vtihotapiti se v zaupanje kake osebe
he wormed his way through the thicket kradoma se je splazil skozi goščavo
neprehodni glagol
iskati črve; vijugati se, viti se, vijugasto se plaziti; zvleči se (v), skrivaj se premikati - worry2 [wʌ́ri]
1. prehodni glagol
povzročiti (komu) skrbi, mučiti, ne pustiti pri miru, nadlegovati, motiti, vznemirjati, drážiti, jeziti, plašiti; dolgočasiti; (o živali) zgrabiti za vrat, daviti, gristi, (raz)trgati
to worry o.s. (po nepotrebnem) se skrbeti, si delati skrbi
to worry s.o.'s life (za)greniti komu življenje
does my singing worry you? vas moje petje moti (je neprijetno)?
to worry s.o. out of s.th. s težavo odvrniti koga od česa
her health worries me njeno zdravje mi dela skrbi
to be worried jeziti se, razburjati se, plašiti se
to worry the sword figurativno (mečevanje) z majhnimi, hitrimi gibi zbegati nasprotnika
2. neprehodni glagol
vznemirjati se, razburjati se; delati si skrbi, biti v skrbeh, biti zaskrbljen, plašiti se; mučiti se, truditi se, s težavo se prebijati (through skozi)
trgati, vleči (at s.th. kaj)
lov zgrabiti in raztrgati, prijeti z zobmi in stresti (divjačino) (o psu)
I should worry! pogovorno kaj me to briga!, to mi je vseeno!; to mi ni nič mar!
to worry along s težavo se preriniti skozi
don't worry! ne delaj si skrbi!
you worry too much preveč skrbi si delate!
to worry out (a problem) ponovno se lotiti problema in ga rešiti - wrestle [resl]
1. samostalnik
rokoborba, borba (tudi figurativno)
težak boj
2. neprehodni glagol & prehodni glagol
pomeriti se v rokoborbi, boriti se, sproprijeti se (s kom) (tudi figurativno)
mučiti se (with pri, z)
pretolči se, prebiti se (through skozi)
ameriško z lasom vreči (žival) na tla, da bi jo žigosali
to wrestle in prayer goreče moliti
I'll wrestle you for the prize boril se bom s teboj za nagrado
to wrestle down zrušiti, podreti - wriggle2 [rigl]
1. neprehodni glagol
vijugati se, viti se, zvijati se, prerivati se, riniti se; prilizovati se; po kačje se premikati naprej
figurativno plaziti se, po krivih potih iti
2. prehodni glagol
premikati, viti, zvijati
to wriggle into vsiliti se v, z zvijačo si pridobiti (naklonjenost)
to wriggle out of spretno se umakniti iz, zmuzniti se od
to wriggle one's way into zmuzniti se v
to wriggle through preriniti se skozi, izmotati se - writhe [ráið]
1. samostalnik
zvijanje; trzanje; pačenje
2. neprehodni glagol
zvijati se; (krčevito) se kriviti
to writhe under an insult figurativno trpeti (gristi se) zaradi žalitve
to writhe with pain zvijati se od bolečin
to writhe through a thicket zvijati se skozi goščavo
prehodni glagol
zvijati (telo), ovijati, sukati, (na)kremžiti (obraz), izkriviti, popačiti (besede itd.) - wühlen riti (in po); kopati; sich wühlen durch etwas preriti/prekopati se skozi; im Schmutz wühlen figurativ (z užitkom) broditi po umazanijah; gegen die Regierung: rovariti
- year [ji: britanska angleščina tudi jə:] samostalnik
leto
množina doba, starost
astronomija perioda, obhodni čas (planeta)
year by year, from year to year od leta do leta, iz leta v leto
year in year out, year after year od leta do leta, leto za letom, skozi vsa leta
years before pred(mnogimi) leti
poetično in years v letih, star
a man in years starček
every other year vsako drugo leto
for years to come za prihodnja leta
for years leta in leta, mnogo let
once a year enkrat na leto
from year's end to year's end od začetka do konca leta
year-long enoleten, leto dni trajajoč
last year lansko leto, lani
next year prihodnje leto
civil (common, legal) year navadno leto
leap-year, bissextile year prestopno leto
church (Christian, ecclesiastical) year cerkveno leto
Great Year, Perfect Year veliko (platonsko) leto (26.000 let)
astronomical, solar year sončno leto
old year staro leto
New year novo leto
a happy New year srečno novo leto
New year's Day novoletni dan, Novo leto (l. jan.)
New year's Eve novoletni večer, silvestrovo
in the year of our Lord, in the year of grace v letu Gospodovem
school year šolsko leto
this year's exhibition letošnja razstava
many years' experience mnogoletno izkustvo
she is clever for her years bistra je za svoja leta
he is well on in years on je že v letih, je že star
she died at eight years old umrla je v starosti 8 let - zablískati se to lighten; to flash
zabliskalo se je skozi oblake lightning (ali a flash of lightning) pierced the clouds - zadnja vrata množina die Hintertür
skozi zadnja vrata figurativno über die Hintertreppe - zádnji (-a -e)
A) adj. ultimo, posteriore; estremo:
zadnja stran ultima pagina
zadnja hiša v vasi l'ultima casa del villaggio
zadnje kolo ruota posteriore
ranjenec se je vlekel z zadnjimi močmi il ferito si trascinò con l'estremo delle forze
boriti se do zadnjega combattere fino all'ultimo
v zadnjih letih življenja negli ultimi anni di vita
zadnji čas ga je malo videti negli ultimi tempi lo si vede poco
zadnji čas je, da se kaj spremeni è ormai ora che le cose cambino
zadnje novice ultime notizie
to je zadnja cena, ceneje ne damo è il prezzo ultimo che possiamo fare
napolniti dvorano do zadnjega kotička riempire la sala fino all'ultimo posto
vrniti denar do zadnje pare restituire i soldi fino all'ultimo centesimo
biti moker do zadnjega vlakna essere bagnato fino al midollo
premisliti kaj do zadnje podrobnosti considerare qcs. fino nei minimi particolari
zadnja postaja (tramvaja, avtobusa) capolinea (del tram, dell'autobus)
otroci so mu zadnja skrb dei figli non si cura affatto
pren. izigrati zadnji adut giocare l'ultima carta, l'ultimo atout
boriti se do zadnjega diha lottare fino all'ultimo respiro
evf. biti v zadnjih zdihljajih essere moribondo, in punto di morte
žarg. avtomobil na zadnji pogon automobili a trazione posteriore
ujeti zadnji vlak prendere l'utimo treno
to je moja zadnja beseda così ho deciso e così sarà
pren. zadnja beseda znanosti l'ultima scoperta della scienza
pren. še ne reči zadnje besede non aver detto ancora l'ultima parola
iti do zadnjih meja rischiare il tutto per tutto
pog. dobiti jih po zadnji plati prendere sculacciate
pospremiti koga na zadnji poti portare qcn. al cimitero
pren. odbila mu je zadnja ura è morto, per lui ha suonato l'ultima ora
pren. priti skozi zadnja vrata intrufolarsi, introdursi di nascosto
avt. zadnji most treno posteriore
jur. zadnji opomin pred tožbo ultima ammonizione (prima dell'azione penale)
bibl. zadnja večerja ultima cena
rel. zadnja popotnica viatico
vet. zadnja golen garretto
avt. zadnja meglenka retronebbia
evf. zadnja plat posteriore, didietro
pog. zadnja pogruntavščina ultima
zadnja rešitev ultima ratio
lit. zadnja stanca tornata
zadnja stran retro, tergo
voj. zadnja straža retroguardia
zadnji del govejega stegna girello
navt. zadnji jambor mezzana
astr. zadnji lunin krajec ultimo quarto di luna
anat. zadnji možgani metencefalo
avt. zadnje okence lunotto
grad. zadnje ometavanje stabilitura
B) zádnji (-a -e) m, f, n
zadnji iz tega rodu l'ultimo della famiglia
boriti se do zadnjega combattere, lottare fino all'ultimo uomo
do zadnjega je upala, da pride sperò fino all'ultimo momento che venisse
diplomirala je med zadnjimi si laureò fra le ultime
bibl. prvi bodo zadnji in zadnji bodo prvi i primi saranno gli ultimi e gli ultimi saranno i primi - Zahn, der, (-/e/s, Zähne) zob; Technik zob, zobec; bei Briefmarken: zobec; einen Zahn ziehen izpuliti zob; figurativ jemandem den Zahn ziehen vzeti iluzije; figurativ der Zahn der Zeit zob časa; figurativ lange Zähne machen z odporom jesti; die Zähne zusammenbeißen figurativ stisniti zobe; die Zähne zeigen figurativ pokazati zobe; figurativ einen Zahn draufhaben drveti (z avtom); einen Zahn zulegen povečati tempo; sich an etwas einen Zahn ausbeißen zlomiti si zob; sich die Zähne ausbeißen figurativ polomiti si zobe; jemandem an den Zahn fühlen figurativ otipati/potipati (koga); bis an die Zähne do zob; durch die Zähne ziehen figurativ vlačiti po zobeh; mit den Zähnen klappern šklepetati z zobmi; etwas mit Zähnen und Klauen verteidigen braniti s kremplji in zobmi; zwischen den Zähnen skozi zobe
- zakon1 moški spol (zakóna …)
1. pravo das Gesetz; (cerkveni Kirchengesetz, deželni Landesgesetz, izjemni, izredni Ausnahmegesetz, izvedbeni Ausführungsgesetz, kazenski Strafgesetz, okvirni Rahmengesetz, posebni/specialni Sondergesetz, prehodni Interimsgesetz, temeljni, ustavni Grundgesetz, uvedbeni Einführungsgesetz, volilni Wahlgesetz, zvezni Bundesgesetz)
2.
zakon o … -gesetz
(o avtorskih pravicah Urheberrechtsgesetz, o cepljenju Impfgesetz, o davkih/davku Steuergesetz, o delu na domu Heimarbeitsgesetz, o društvih Vereinsgesetz, o državljanstvu Staatsbürgerschaftsgesetz, o državnih uradnikih Beamtengesetz, o evidenci nastanitve občanov Meldegesetz, o gozdovih Forstgesetz, o izjemnem stanju Notstandsgesetz, o izseljevanju Auswanderungsgesetz, o javnih občilih Mediengesetz, o kartelih Kartellgesetz, o kužnih boleznih Seuchengesetz, o lovu divjadi Jagdgesetz, o mamilih Suchtgiftgesetz, o manjšinskem šolstvu Minderheitenschulgesetz, o merah Eichgesetz, o patentih Patentgesetz, o posebnih pooblastilih Ermächtigungsgesetz, o poslovnem času trgovin [Ladenschlußgesetz] Ladenschlussgesetz, o prireditvah Veranstaltungsgesetz, o priseljevanju Einwanderungsgesetz, o prometu z zemljišči Grundverkehrsgesetz, o radioteleviziji Rundfunkgesetz, o ratifikaciji Ratifikationsgesetz, o strankah Parteiengesetz, o šolski obveznosti Schulpflichtgesetz, o tisku Pressegesetz, o univerzah Hochschulgesetz, o varstvu okolja Umweltschutzgesetz, o varstvu živali Tierschutzgesetz, o vinih Weingesetz, o vzgoji in izobraževanju Gesetz über Erziehungs- und Unterrichtswesen, o zaposlovanju invalidov Invalideneinstellungsgesetz, o zaščiti mladine Jugendschutzgesetz, o zemljiški knjigi Grundbuchsgesetz)
3.
zakon o … die -ordnung, das -recht
zakon o cestnem prometu die Straßenverkehrsordnung (kratica : StVG)
zakon o kazenskem postopku die [Strafprozeßordnung] Strafprozessordnung (kratica StPO)
zakon o pravdnem postopku die [Zivilprozeßordnung] Zivilprozessordnung (kratica : ZPO)
zakon o sodnem postopku die Gerichtsordnung
zakon o stečajnem postopku das Konkursrecht
noveliran zakon die Neufassung (des/eines Gesetzes)
|
zakoni množina Gesetze množina, das Recht, die Gesetzgebung
rasistični zakoni Rassengesetze
šolski zakoni in predpisi das Schulrecht
volilni zakoni in predpisi das Wahlrecht
|
… zakona Gesetz(es)-
(besedilo der Gesetzestext, der Gesetzeswortlaut, kršitev die Gesetzesverletzung, osnutek der Gesetzesentwurf, Gesetzentwurf, predlaganje die Gesetzesinitiative, predlog die Gesetzesvorlage, der Gesetzesantrag, sprememba Gesetzesänderung, die Gesetznovelle)
pravica predlaganja zakona das Initiativrecht
vrzel/luknja v zakonu eine Lücke im Gesetz, die Gesetzeslücke
izdati zakon ein Gesetz erlassen
kršiti zakon das/ein Gesetz verletzen/übertreten
opirati se na zakon/temeljiti na zakonu auf dem Boden des Gesetzes stehen
predlagati zakon ein Gesetz einbringen
ravnati mimo zakona vom Gesetz abweichen
zakon ureja einem Gesetz unterliegen (to ureja zakon o … das unterliegt dem Gesetz über …)
ki spreminja zakon gesetzändernd
zvest zakonu gesetzestreu
brez zakona (anarhičen) gesetzlos
po sili zakona kraft des Gesetzes, von Rechts wegen
skozi luknje zakona durch die Maschen des Gesetzes
v skladu z zakonom gesetzmäßig, rechtmäßig
v nasprotju z zakonom rechtswidrig, widergesetzlich
(s kazenskim strafgesetzwidrig)
z zakonom urejati kaj: gesetzlich - zapeljáti (-péljem) | zapeljeváti (-újem)
A) perf., imperf.
1. trasportare, portare; recapitare (con un mezzo di trasporto):
zapeljati do postaje, v mesto portare alla stazione, in città
zapeljati avtomobil v garažo mettere l'auto nel garage
2. (di veicolo) arrivare, portare, entrare; sorpassare:
zapeljati pred hišo portare l'auto davanti alla casa
prehitro zapeljati v ovinek entrare in curva, affrontare la curva troppo velocemente
avtobus je zapeljal na postajo la corriera è arrivata alla stazione
zapeljati v škarje rischiare lo scontro (nel sorpasso)
3. andare, deviare, svoltare (con la macchina):
zapeljati s parkirišča na cesto andare dal parcheggio sulla strada
zapeljati naprej, nazaj andare avanti, fare marcia indietro
zapeljati s ceste deviare dalla strada
žarg. avt. zapeljati skozi rdečo luč passare col rosso, bucare un semaforo
4. portare, condurre:
zapeljati na sprehod, v kino portare qcn. a passeggio, al cinema
5. pren. traviare, pervertire; indurre; ingannare:
zapeljati koga h kraji indurre qcn. a rubare
zapeljati koga v zmoto indurre qcn. in errore
rel. zapeljati koga v greh indurre qcn. a peccare
zapeljati koga s slabim zgledom traviare qcn. col cattivo esempio
zapeljati koga na kriva pota sviare qcn. dalla retta via
njen videz ga je zapeljal, da jo je imel za zdravo la credette sana, ingannato dall'aspetto esteriore
6. sedurre:
zapeljati koga z lepoto sedurre qcn. con la bellezza
zapeljal jo je in potem zapustil la sedusse e poi abbandonò
B) zapeljáti se (-péljem se) perf. refl. andare (con un mezzo di trasporto):
zapeljati se z vlakom na morje andare al mare in treno
pasti in se zapeljati po bregu navzdol cadere e scivolare giù per il pendio - zaplávati (-am) perf.
1. nuotare, dirigersi a nuoto
2. comparire, calare:
nad travnikom je zaplavala rahla megla sul prato era calata una nebbiolina leggera
3. andare via, volar via
4. diffondersi, spargersi:
vonj po bezgu je zaplaval skozi okno dalla finestra si sparse un profumo di sambuco
5. abbandonarsi, finire:
zaplavati v sanjarjenje abbandonarsi alle fantasticherie
zaplavati v težaven položaj finire nei guai
6. žarg. calare di tono, scadere:
v drugem polčasu so igralci zaplavali nel secondo tempo la squadra calò di tono
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. misli so zaplavale v preteklost i pensieri andarono al passato
oči so zaplavale v daljavo fissava gli occhi lontano
oči so zaplavale v solzah gli occhi si inondarono di lacrime
pogovor je zaplaval v mirnejše vode la discussione si calmò
stvari so zaplavale v stare vode le cose tornarono come prima
zaplavati z rokami po zraku sbracciarsi
pren. zaplavati s tokom, proti toku seguire la corrente, andare contro corrente