Franja

kót¹ angle; corner; nook; recess, retired spot

pravi (ostri, topi) kót right (acute, obtuse) angle
lomni kót angle of refraction
odbojni kót angle of reflection
vidni, zorni kót angle of sight, optic angle, visual angle, figurativno point of view
deklinacíjski kót angle of declination
sokot adjacent angle
kót ob peči (zapeček) inglenook
strel iz kóta šport corner kick, corner
iskati kaj po vseh kótih to search high and low for something, to search every nook and cranny
postaviti otroka v kót (kazen) to make a child stand in the corner
mrtvi kót (avta) blind spot, vojska spot sheltered from enemy fire
vrh kóta point of an angle

kôzel

1. zoologija he-goat, pogovorno billy goat; (smrdljiva oseba) stinker, arhaično stinkard

grešni kôzel (figurativno, vsegakriv) scapegoat
biti grešni kôzel (figurativno trpeti za druge) to be the scapegoat (ali pogovorno the fall guy)
kôzle streljati (figurativno) to commit blunders
kôzla ustreliti (figurativno) to drop a brick (ali pogovorno a clanger), to put one's foot in it, to blunder
postaviti kôzla za vrtnarja to set a thief to catch a thief

2.

kôzel na kočiji coach box, dickey seat

kráj¹ (-a) m

1. luogo, località; posto; knjiž. sito:
odročen kraj luogo fuori mano
domači, rodni kraj luogo, suolo natio
kraj bivanja (luogo di) residenza, domicilio
letoviški, turistični kraj località turistica
kopališki kraj località balneare

2. (del zemeljske površine glede na gospodarsko usmerjenost, geografsko značilnost, podnebno značilnost, kakovost tal) zona, area; luogo:
kmetijski, vinorodni kraj zona agricola, vinicola
gorski, nižinski kraj zona montana, pianeggiante
topli, hladni kraji zone calde, fredde
močvirnat kraj zona paludosa

3. (manjši del zemeljske površine sploh) luogo, posto, punto:
težko dostopen kraj luogo di difficile accesso
kraj nesreče, zločina luogo della disgrazia, del delitto
spravil je ključ na varen kraj nascose le chiavi in luogo sicuro
na kraju samem sul luogo stesso

4. (s predlogom izraža največjo oddaljenost od središča, od začetka; začetek, konec; izraža visoko stopnjo) margine, bordo (della strada); principio, inizio; fine:
stal je na kraju ceste se ne stava sul bordo della strada
na kraju se soteska zoži da principio la gola si restringe
dognati kaj do kraja capire, studiare qcs. fino in fondo, del tutto
od kraja se mu je čudno zdelo da principio trovò strana la cosa
avgust gre h kraju agosto sta per finire
biti na kraju svojih moči essere allo stremo delle forze
biti pri kraju essere alla fine
dati kaj v kraj mettere qcs. da parte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delati, jesti vse od kraja fare, mangiare tutto indistintamente
govoriti brez konca in kraja parlare e parlare, parlare prolissamente
iti (s kom)
h kraju essere al lumicino
ne imeti ne konca ne kraja non finirla più
niti na kraj pameti mi ne pride (da bi kaj takega storil) non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose al loro posto
prehoditi svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
prihajati z vseh koncev in krajev venire da ogni dove
priti komu do kraja convincere uno
strah je na sredi votel, okrog kraja pa ga ni nič la paura è fatta di niente
namembni kraj destinazione
lingv. prislovno določilo kraja complemento di luogo
rel. sveti kraji luoghi santi

kretnic|a [é] ženski spol (-e …) železnica die Weiche (dvojna Doppelweiche, križiščna Kreuzungsweiche, ročno prestavljiva Handweiche, upogibna Biegeweiche), die Blockstation, die Blockstelle
nastavitev kretnic die Weichenstellung
tehnika igelna kretnica das [Nadelschloß] Nadelschloss
figurativno postaviti kretnice die Weichen stellen

krétnica aguja f

postaviti (prestaviti) kretnico poner (cambiar) la aguja

króg (-a)

A) m

1. mat. circolo, cerchio:
opisati krog descrivere un cerchio
obseg, ploščina kroga circonferenza, superficie del cerchio
polmer, premer središče kroga raggio, diametro, centro del cerchio
pren. kvadratura kroga la quadratura del cerchio

2. (kar je tej krivulji podobno) cerchio; evoluzione; giro; lit. girone:
v krogu hoditi, bloditi girare in cerchio
postaviti se v krog mettersi, disporsi in cerchio
letalo je zarisalo širok krog l'aereo descrisse un'ampia evoluzione
krog obzidja il cerchio delle mura

3. cerchia; circolo; entourage:
krog strokovnjakov cerchia di esperti, di addetti ai lavori
knjiga namenjena širokemu krogu bralcev un libro destinato a un'ampia cerchia di lettori
praznovati božič v krogu družine fare Natale nella cerchia dei familiari
finančni, gospodarski krogi circoli finanziari, economici
kaj zvedeti iz dobro obveščenih krogov sapere qcs. da ambienti, da circoli ben informati

4. (področje, sfera) sfera, campo, ambito;
krog raziskovanja sfera, campo di ricerca

5. šport. krogi anelli

6. šport. giro; pedana (circolare) di lancio;
prehiteti koga za en krog doppiare uno

7. pren.
začarani krog circolo vizioso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti kroge pod očmi avere le occhiaie
ogniti se koga v velikem krogu fare un ampio cerchio attorno a
posesti v krogu sedere in cerchio
pred očmi se mu delajo krogi vede le stelle
tisk. barvni krog disco dei colori
elektr. električni, magnetni, nihajni krog circuito elettrico, magnetico, oscillatorio
šport. olimpijski krogi cerchi olimpici
astr. živalski krog zodiaco
geogr. polarna kroga i circoli polari
krog kandidatov la rosa dei condidati
šport. izločilni krog turno eliminatorio

B) króg adv. star. attorno:
voj. (na) levo krog! front'a sinist!

C) prep. star. (okrog, okoli) attorno; circa:
smehljaj mu igra krog ust un sorriso si disegna attorno alle labbra, le labbra si atteggiano a sorriso

kulis|a ženski spol (-e …) die Kulisse, die Bühnenwand, das Versatzstück
vrtljiva kulisa Drehkulisse
menjava kulis der Kulissenwechsel
za kulisami in den Kulissen, figurativno hinter den Kulissen, im Hintergrund
postaviti/podreti kulise die Kulissen aufbauen/abbauen

Kuratel, die, Recht kuratela, skrbništvo; unter der Kuratel stehen biti pod skrbništvom; jemanden unter Kuratel stellen postaviti (komu) skrbnika

kurator moški spol (-ja …) der Kurator, der Treuhänder
postaviti kuratorja einen Kurator bestellen

kurator samostalnik
1. (skrbnik umetniških del) ▸ kurátor Kuratorji želijo na ogled postaviti približno 100 od 150 ohranjenih risb, ki so razpršene po različnih svetovnih zbirkah. ▸ A kurátorok célja, hogy a a világ különböző gyűjteményeiben szétszóródott, 150 fennmaradt rajzból körülbelül 100-at bemutassanak.

2. (pravni zastopnik) ▸ kurátor
Stečajno sodišče mora ob uvedbi stečajnega postopka imenovati pooblaščeno osebo (kuratorja) za uveljavljanje zahtevkov iz zavarovalnih pogodb. ▸ A fizetésképtelenségi bíróságnak a fizetésképtelenségi eljárás megindításakor ki kell jelölnie egy, a biztosítási szerződésekből eredő követelések érvényesítésére meghatalmazott személyt (kurátort).

Kurator, der, (-s, Kuratoren) kurator, skrbnik; einen Kurator bestellen postaviti kuratorja

kurzor samostalnik
računalništvo (kazalec na zaslonu) ▸ kurzor, mutatóMiška je sicer čudovito orodje, vendar pa so za krajše premike kurzorja boljše smerne tipke. ▸ Bár az egér csodálatos eszköz, a kurzorbillentyűk alkalmasabbak a gyorsabb kurzormozgatásra.

ladear (za)sukati, zavrteti; zviti se (les); skreniti s prave poti

ladearse zavrteti se, obrniti se
ladearse con alg postaviti se komu ob stran; komu enak biti; spreti se
ladearse al partido contrario preiti k nasprotni stranki

lafet|a [é] ženski spol (-e …) vojska die Lafette (samohodna Selbstfahrlafette, vrtljiva Drehringlafette)
podstavek lafete der Schaufelsporn
postaviti na lafeto lafettieren

Lage, die, (-, -n) lega, položaj; (Schicht) plast, sloj, Geologie pola; Musik lega; von Muskeln: snop; im Gasthaus: runda; die Lage der Dinge stanje; nach Lage položajno; in der Lage sein moči; in die Lage versetzen omogočiti; sich in eine Lage stellen/einstellen postaviti se v položaj; sich in jemandes Lage versetzen vživeti se v (čigav) položaj; in eine schiefe Lage kommen/bringen priti/spraviti v neugoden položaj/v nevšečnosti

Lauerstellung, die, Heerwesen, Militär preža, zaseda; Lauerstellung beziehen iti v zasedo, postaviti zasedo

laxō -āre -āvī -ātum (laxus)

I.

1. (z)rahljati, narediti (delati) ohlapno, napustiti (napuščati), popustiti (popuščati), odpeti (odpenjati), odvez(ov)ati, odpreti (odpirati): vincula Iust., vincla epistulae laxavit H., iubet excussos laxare rudentes V. odvezati in naviti, l. fidiculas Val. Max., laxat claustra Sinon V., animas … deturbat laxatque foros (sc. Charon) V. izprazni palubo, pedem ab stricto nodo laxare L. oteti (rešiti, osvoboditi) iz, laxare (naspr. tendere) arcum Ph., intestina concreta Plin. omehčati, ictibus crebris fores Plin., ora Lucan., venam Amm., Alpes Cl., ferro campum (pot) Sil., specus ingentem laxans telluris hiatum Sil., quercus … diffusas patulo laxabat stipite frondes Sil. je širil, hos … laxat vis subita Sil. zrahlja = predre; pren.: l. ructum Plin. pospešiti (pospeševati), eloquentiae frenos Plin. iun. brzdo popustiti (popuščati), ubi dolor vocem laxaverat Iust. ko mu je bolečina razvezala jezik, l. agminis nostri compagem, l. rapinarum fores Amm.; v pass. oz. med. (z)rahljati se, ohlápniti, ohlapéti, odvez(ov)ati se, popustiti (popuščati): laxatis habenis invehi, laxatis habenis ruere Cu. s popuščeno brzdo, sonipes laxatus habenas (gr. acc.) Sil., die laxatur humus O. odmeka, se o(d)taja, corpora rugis laxantur O. se (na)gubajo, se (na)grbančijo, crebris arietibus saxorum compage laxatā Cu., laxatis undique compagibus Sen. ph., laxatis sellae curulis compagibus Suet., laxato calceo, machina laxata Suet., musculus conducitur aut laxatur Cael.; refl. se laxare: fluctibus compages operis verberatae laxavere se (po drugih samo laxavere v istem pomenu) Cu., laxare se sinus montium … coeperant Cu. širiti se.

2. occ.
a) izviniti, zviti si: membra Ps.-Q., talos Plin. Val.
b) razkleniti (razklepati), spustiti (spuščati): canes Ap.

3. metaf.
a) (o)lajš(ev)ati, (o)krepčati, (raz)vedriti, komu omogočiti (omogočati) oddih (počitek), da(ja)ti (privoščiti) počitek, koga osvoboditi (osvobajati), oprostiti (oproščati), rešiti (reševati) česa: quies laxaverat artūs V., placidā laxarant membra quiete V., l. humeros Sen. tr., animalia somno laxabant curas V., laxari libidinum vinculis Ci., aliquando ab hac contentione disputationis animos nostros curamque laxemus Ci., cum laxati curis sumus Ci. ali ut primum instantibus curis laxatus est animus Cu. brez skrbi, laxare animum ab assiduis laboribus L., vino animum curis publicis fatigatum Sen. ph., animum lusu latrunculorum Plin. iun., laxa paulisper animum, quem … amici … turbant Cu., animi laxandi causā … piscabatur homo Suet., laxandi levandique causā … ambulare Gell., cum primum mitigatā furiā laxaverint oves animum Ap., Bacchi munera duram laxarunt mentem Sil., l. spiritum Cu. oddahniti si, l. se molestiis Lucceius in Ci. ep., vis morbi videbatur laxata Cu. da je odlegla (popustila), l. vesicam urinae effusione Hier.
b) odpustiti (odpuščati), popustiti (popuščati): ex eo, quo astricti sumus, laxari aliquid velim Ci., equites oraverunt, ut sibi laxaret aliquid laboris L. naj bodo oproščeni nekaj dela, l. iram Petr., Stat. brzdati, krotiti, annonam L. poceniti žito, znižati ceno žita, tudi med.: annona haud multum laxaverat L. žito se ni kaj dosti pocenilo, cena žita se ni veliko znižala; (v slabem pomenu) popustiti (popuščati) v čem, kaj mlačno (malomarno) opraviti (opravljati): ubi laxatam pugnam vidit L. da je bojevanje popustilo, ubi laxatas sensit custodias L. da je pozornost straž popustila, ut viderunt laxatam custodiam Petr., laxare studium Suet.
c) pesn. α) odkri(va)ti, razode(va)ti: fata Stat. β) odpraviti (odpravljati): l. iugum Sil. otresti (odstraniti, sneti) jarem. —

II.

1. širiti, razširiti (razširjati), raztegniti (raztegovati), razprostreti (razprostirati) (naspr. coartare): forum Ci. ep., foramina retis O., maculas retis Plin., granaria Pers., alveum Tiberis Suet., mare modice se laxat Mel., amnis ripas spumanti gurgite laxat Sil., laxabat sedem venturis portitor umbris Sil., manipulos laxare iussit C. razmakniti, postaviti (razporediti) bolj narazen, laxatae (naspr. artae) custodiae L. osamljene = daleč vsaksebi stoječe straže, laxati cunei Sil. razmaknjeni.

2. occ.
a) (s)tanjšati: ferrum laxatur (po drugih lassatur) in usus innumeros Stat.
b) (s)tanjšati, (z)redčiti, razredčiti (razredčevati): nigrantes laxabant astra tenebras Stat. so razsvetljevale, laxata lucida nocte claustra nitent Sil. v razsvetljeni noči, aër laxatus (naspr. densatus) Q. redek zrak.

3. metaf. podaljš(ev)ati, raztegniti (raztezati, raztegovati): tempus Sen. tr. odlašati, necessitatem dicendi longiore dierum spatio Q. raztegniti na obdobje več dni. — Od tod pt. pf. laxātus 3 zrahljan, od tod rahel, ohlapen, zmehčan, omehčan, rahlo zvezan: catenae Lucan., Sil., membrana laxatior Plin.; metaf.
a) in orationibus, quia laxatior est materia, minus … rerum annotatur iteratio Sen. rh.
b) oslabljen: miles solis cursu flammeo diu laxatus Amm.

laž ženski spol (-i …) die Lüge; vse izmišljeno: die Lügengeschichte, das Lügenmärchen
čista laž Lug und Trug, alles gelogen, erlogen und erstunken
debela laž eine faustdicke Lüge
-lüge (iz obzirnosti Notlüge, Höflichkeitslüge, za kak namen Zwecklüge, propagandna Propagandalüge)
… laži Lügen-
(detektor der Lügendetektor, kampanja die Lügenkampagne, der Lügenfeldzug, konstrukt das Lügengebäude)
laži množina Lügen množina, das Lügengewebe
biti laž gelogen sein
postaviti (koga) na laž (jemanden) bloßstellen, (jemanden) Lügen strafen
laž ima kratke noge Lügen haben kurze Beine

laž -í ž minciună
□ postavljati/postaviti na laž a dezminţi, a tăgădui

láž lie; untruth, falsehood; (manjša) fib

debela láž a big lie, a gross untruth, a whacking lie, pogovorno a thumper, a tough one, ZDA pogovorno a whopper, a thumping lie, an outrageous lie
grda láž a foul lie
nedolžna láž a white lie
kosmata láž blatant lie
dokazana láž a lie unmasked (ali laid bare, exposed, arhaično nailed to the counter); (izmišljotina) pogovorno flam
pogostna láž widespread lie
same láži! a pack of lies!
to je debela láž this is a gross untruth
to je čista, gola láž this is a downright lie
izmisliti si láž to invent (ali to forge) a lie
z lážmi se izvleči iz... to lie oneself out of...
povedati láž to tell a lie
na láž postaviti koga to refute (ali to rebut, to belie) someone
bil je postavljen na láž he has been refuted (ali proved a liar); he has been flatly contradicted
ujeti koga na láži to catch someone out in a lie
láž ima kratke noge lies are short-lived (ali have short wings), a liar is soon exposed
aparat za odkrivanje láži lie detector
on ne okleva pred lážjo he does not scruple to lie