Franja

Zadetki iskanja

  • turbō2 -inis, m (sor. s turbāre, turba)

    1. vrtinčasto (vrtežno, krožno) gibanje, vrtenje, vrtinčenje, vrtež, sukanje, rotiranje, vrtinec, krog, kolobar, starejše vrtilj(k)a: Lucan., Sen. tr. idr., cum caeli turbine ferri ali quanto turbine fertur Lucr. (o mesecu), ut expirent ignes turbine tanto Lucr., nubes turbine fumans piceo V., turbine venti confligunt V., venti terras turbine perflant V., venti rotanti turbine portant Lucr., celeri ad terram turbine fertur V., hasta volans turbine Val. Fl., quo turbine (kako naj v krogu) torqueat hastam V., praecipitem inmani turbine (sc. teli) adegit V. ali praecipitem ingentis turbine saxi excutit V. z vrtežnim metom, lučajem, turbo rapax Stat. vrtinec, vrtulja, Aegaeus Cl. krnica, tolmun, serpentis Sil. vitje, zvijanje, verterit hunc dominus, momento turbinis exit Marcus Dama Pers. v hipu zasuče (o sužnju, ki so ga pri osvobajanju običajno zavrteli), bucina, in latum quae turbine crescit ab imo V.; pren.: non modo militiae turbine factus eques O. potem ko je prekrožil razne vojaške stopnje, pomikajoč se vedno višje v vojaški službi, denso turbine vulgi Cl. v valujoči gneči (vrvenju).

    2. meton.
    a) vrtavka, starejše vrtélec, brníca (otroška igrača): torto volitans sub verbere turbo V., revertitur ad cylindrum et ad turbinem suum Ci.; metaf. vsaka vrtalkasta stvar α) zatìč, zatík, čep, čepínec, starejše petník: turbines cadorum Plin. koničasti čepi, figura umbrae similis turbini inverso Plin., cardinum turbines tardi Varr. ap. Serv. β) vreteno: teres Cat. γ) čarobno motovilo, čarobno vreteno, čarobno kolo: citum retro solve turbinem H.
    b) vrtinčasti veter, vrtinčasta burja (burja vrtilka), vihar, vihra, piš, starejše hohorín: turbinis atri more furens V., procellae, turbines di putandi Ci., Minerva, quam turbo deiecerat Ci. ep., pulvis collectus turbine H., etiamsi subitus turbo toto navem meam mari raperet Sen. ph.; atrib.: exoritur ventus turbo Pl., circumstabant navem turbines venti Pl.; meton.: rei publicae turbines Ci. motilci države, kvaritelji (rušitelji) državnega miru; tako tudi: tu procella patriae turbo ac tempestas pacis atque otii Ci.

    3. metaf. vihra, nevihta (podoba, posneta po morju): Fl. idr., miserarum turbo rerum O. vihra nesreče, in turbinibus rei publicae Ci., nescio, quo miserae mentis turbine agar O., o confuse nimis Gradivi turbine Varro Sil. vojna vihra, virtutem turbine nullo Fortuna excutiet tibi Lucan., horum mala, turbo quîs rerum imminet Sen. tr., te in medio versantem turbine leti eripui Cat.
  • turn2 [tə:n]

    1. prehodni glagol
    (za)vrteti (v krogu); obrniti, obračati, narobe obrniti; preobrniti, prekopati; odbiti, odvrniti; spremeniti smer, dati drugo smer; odločiti; spremeniti (v), predrugačiti, pretvoriti; prevesti (tekst); skisati (mleko); prekoračiti, preiti; obiti
    vojska obkoliti; izogniti se; zaviti okoli, obrniti, nameriti (korak itd.); napotiti, nagnati, spoditi (into v)
    šport delati (prekuce, salte, kolo); otopiti, skrhati (nož); naščuvati, nahujskati (against proti)
    zmešati (glavo), zmesti, znoriti
    ekonomija v denar spraviti, unovčiti; stružiti, zaokrogliti, zaobliti, dati okroglo obliko; lepo oblikovati
    figurativno lepo formulirati (stavek)
    zastarelo speljati na kriva pota, zapeljati; spreobrniti

    2. neprehodni glagol
    vrteti se, dati se vrteti; obračati se, obrniti se; prevračati se, prevrniti se
    figurativno postaviti se na glavo; postati omotičen; zaviti, kreniti, napraviti zavoj; zateči se (to k)
    obrniti se, pogledati nazaj; oprijeti se, lotiti se, ukvarjati se; spremeniti se, spremeniti naravo; skisati se (mleko), postati (žaltav itd.), pokvariti se; stružiti se, postati top, skrhati se (nož)
    zastarelo prebegniti, postati uskok (odpadnik, dezerter)

    to turn an attack vojska odbiti napad
    to turn the (ali one's) back (up)on hrbet obrniti (pokazati); obrniti se proč od
    to turn bankrupt priti pod stečaj (v konkurz), bankrotirati, doživeti bankrot, priti na boben
    he turned many books in his life figurativno mnogo je prebral v svojem življenju
    to turn s.o.'s brain znoriti koga
    his brain has turned with overwork zmešalo se mu je zaradi čezmernega dela
    to turn bridle obrniti se, začeti se umikati
    to turn bear (bull) ekonomija špekulirati na padec (dvig) cen in tečajev na borzi
    to turn into cash spraviti v denar (gotovino), unovčiti
    to turn the cat in the pan figurativno stvar (že nekako) urediti, v red spraviti
    to turn Catholic postati katoličan
    to turn the cheek figurativno obrniti (nastaviti) tudi drugo lice, požreti (kaj) zaradi (ljubega) miru
    to turn one's coat figurativno obrniti, obračati plašč (po vetru)
    he turned his coat izneveril se je svoji stranki, postal je odpadnik
    to have an old overcoat turned dati si obrniti star površnik
    turned commas narekovaj
    to turn colour spremeniti barvo (postati bled ali rdeč)
    to turn a compliment napraviti lep poklon (kompliment)
    to turn a street corner zaviti okoli uličnega vogala
    to turn the corner figurativno srečno prebroditi krizo
    to turn a difficulty izogniti se težavi, obiti težavo
    to turn a deaf ear narediti se gluhega (to za), ne hoteti slišati
    to turn to a dictionary zateči se k slovarju
    to turn to the doctor obrniti se na (konsultirati) zdravnika
    to turn the edge of a knife skrhati nož
    to turn the edge of a remark napraviti opazko manj ostro, omiliti opazko
    to turn English into Slovene prevesti iz angleščine v slovenščino
    to turn king's (ameriško state's) evidence pravno postati glavna obremenilna priča
    he is just turning 50 pravkar je prekoračil 50. leto
    to turn a film snemati film
    to turn one's face to the wall obrniti obraz proti steni, figurativno biti pripravljen za smrt, (hoteti) umreti
    to turn the enemy's flank obiti sovražnikov bok
    to turn s.o.'s tiank figurativno prelisičiti koga, premagati koga v debati
    to turn one's flght northwards usmeriti svoj polet proti severu
    to turn ground prekopati zemljo
    his hair has turned grey osivel je
    to turn one's hand to s.th. lotiti se, oprijeti se česa
    she can turn her hand to anything ona je zelo spretna, praktična
    not to turn a hand to help s.o. s prstom ne migniti, da bi komu pomagali
    my head turns vse se mi vrti v glavi
    his head turned with the success uspeh mu je stopil v glavo
    to turn one's head obrniti glavo, pogledati nazaj
    to turn s.o.'s head zmešati komu glavo
    to turn headsprings šport delati (vrteti) kolesa
    to turn head over heels prekucniti se, prekopicniti se
    to turn s.o.'s heart figurativno pregovoriti koga
    to turn s.th. inside out obrniti kaj (narobe), zvrniti kaj
    the joke was turned against me šala je letela name
    the key won't turn ključ se ne mara zavrteti
    the leaves are beginning to turn listje začenja spreminjati barve
    to turn to the left obrniti se, kreniti, zaviti na levo
    to turn loose odvezati, izpustiti koga (na prostost); popustiti; ameriško streljati, ustreliti
    to turn s.o. mad napraviti koga blaznega
    you will turn me mad zblaznel, znorel bom zaradi vas
    the milk has turned (sour) mleko se je skisalo
    the warm weather has turned the milk (sour) toplo vreme je skisalo mleko
    to turn s.th. in one's mind premišljevati kaj
    to turn pale postati bled
    it turned her pale prebledela je ob tem
    to turn an honest penny živeti od poštenega dela (zaslužka)
    to turn s.th. to one's profit obrniti kaj v svojo korist, izkoristiti kaj
    to turn rancid postati žaltav
    to turn s.o. to religion spreobrniti koga (k veri)
    to turn and rend napasti s sramotenjem
    to turn the scale nagniti tehtnico, figurativno odločifi (kaj)
    to turn s.o. sick povzročiti komu slabost
    she turned sick slabo ji je postalo, morala je bruhati; zbolela je
    to turn a somersault napraviti prekuc, salto
    to turn one's steps home kreniti domov
    my stomach turns (at) želodec se mi obrača (ob), vzdiguje se mi
    it turns my stomach ob tem se mi obrača želodec
    to turn a table leg stružiti nogo za mizo
    to turn the tables (up)on s.o. figurativno obrniti argumente proti komu, obrniti položaj
    to turn tail obrniti se, stisniti rep med noge, zbežati
    the tide has turned nastopila je oseka, figurativno sreča se je obrnila (se obrača)
    to turn one's thumb down figurativno odkloniti, ne hoteti
    to turn traitor postati izdajalec
    to turn turtle navtika, sleng prevrniti se
    to turn upon s.th. biti odvisen od česa
    to turn everything upside down postaviti vse na glavo
    the boat turned upside down čoln se je prevrnil
    my umbrella turned inside out dežnik se mi je obrnil (sprevrgel)
    to turn a Latin verse skovati latinski stih
    to turn water into wine spremeniti vodo v vino
    my coat won't turn water moj plašč ni nepremočljiv
    I don't know which way to turn ne vem, po kateri poti naj krenem, figurativno ne vem ne kod ne kam; ne vem, kaj naj naredim
    to turn a wheel (za)vrteti kolo
    the wheel turns kolo se vrti
    the wind has turned zapihal je drug veter (tudi figurativno)
    the whole world has turned topsy-turvy cel svet je postavljen na glavo
    this wood turns well ta les se dobro struži
    even a worm will turn figurativno tudi najmirnejši človek se brani, če je napaden
  • tvój -a, -e your, arhaično thy; (zaimek) yours, arhaično thine

    tvój, -a, -e prijatelj your friend
    neki tvój, -a, -e prijatelj a friend of yours
    tisti tvój, -a, -e klobuk that hat of yours
    moj in tvój, -a, -e brat my brother and yours
    to je tvoje this is yours
    tvój, -a, -e vdani, vedno tvój, -a, -e ever yours
    tvój, -a, -e vdani X. (v pismih) yours sincerely, X.
    naj bo po tvojem have it your own way
    po tvojem to ni tako according to you (ali to your idea) it isn't so
    ti in tvoji you and yours
    kar je moje, je tvoje what's mine is yours
  • tvój (tvôja -e)

    A) adj.

    1. tuo:
    tvoja krivda la tua colpa
    tvoj otrok il tuo bambino

    2. (v medmetni rabi izraža negativen odnos) tuo:
    ti in tvoj šport! tu e il tuo sport!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tvoj čas šele prihaja la tua ora sta appena venendo
    pog. ona ni tvoj tip non è il tuo tipo, non è la ragazza che fa per te
    na tvojem mestu al posto tuo, se fossi in te
    ne ločiti, kaj je moje, kaj tvoje non distinguere fra il tuo e il mio
    tvoja glava, tvoj svet decidi come ti par meglio
    delati po tvoje fare come dici, proponi tu

    B) tvój (tvôja -e) pron. pog.
    tvoj, tvoja tuo marito, tua moglie
    tvoje il tuo, la tua proprietà
    pri hiši ni nič tvojega in casa non c'è niente di tuo
    pog. naj bo po tvojem e vada, e sia come vuoi tu
  • uhó anatomija oreille ženski spol

    notranje (srednje, zunanje) uho l'oreille interne (moyenne, externe)
    uho šivanke trou moški spol (ali œil moški spol, chas moški spol) d'une aiguille
    morsko uho (polž) oreille de mer
    do ušes jusqu'aux oreilles
    ušesa me bole j'ai mal aux oreilles
    šumenje v ušesih bourdonnement moški spol (ali tintement moški spol, sifflement moški spol) d'oreilles
    imeti fino (tanko) uho avoir l'oreille fine (ali délicate)
    biti zaljubljen do ušes être éperdument amoureux
    iti pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven entrer par une oreille et sortir par l'autre
    kdor ima ušesa, naj posluša! à bon entendeur salut!
    mašiti si ušesa se boucher les oreilles
    napeti ušesa, na ušesa vleči, z ušesi striči dresser (ali tendre) l'oreille, être tout yeux, tout oreilles (ali tout ouîe)
    povedati, prišepetati komu kaj na uho dire quelque chose à l'oreille de quelqu'un (ali dans le creux de l'oreille)
    povesiti ušesa baisser l'oreille
    praskati se za ušesom se gratter l'oreille
    pridigati gluhim ušesom prêcher dans le désert (ali à des sourds, pour les murs), parler en pure perte
    priti na ušesa parvenir (ali revenir) aux oreilles, apprendre, entendre dire
    ne slišim dobro na to uho je n'entends pas bien de cette oreille
    trobiti komu na uho casser la tête à quelqu'un, rebattre (ali rompre, casser) les oreilles à quelqu'un
    tičati v dolgovih do ušes être criblé de dettes, familiarno être dans les dettes jusqu'au cou
    zardeti do ušes rougir jusqu'aux oreilles (ali jusqu'au blanc des yeux)
    odpri ušesa! (popularno) ouvre tes esgourdes!
  • uhó oreja f ; (sluh) oído m

    oslovsko uho (v knjigi) doblez m
    uho šivanke ojo m de la aguja
    notranje (srednje, zunanje) uho oído m interno (medio, externo)
    vnetje srednjega ušesa otitis f media
    imeti fino (tanko) uho (fig) tener el oído fino
    ima jih na debelo za ušesi (fig) fam es un vivales; tiene más conchas que un galápago, tiene mucha trastienda
    sama ušesa so me (pazljivo poslušam) soy todo oídos
    biti do ušes zaljubljen (-a) estar perdidamente enamorado (-a) de alg
    iti pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven entrar por un oído y salir por el otro
    kdor ima ušesa, naj posluša! a buen entendedor, media palabra le basta
    povesiti ušesa (ponižno ubogati) bajar las orejas
    s povešenimi ušesi con las orejas gachas
    napeti ušesa, na ušesa vleči, z ušesi striči aguzar las orejas
    (po)vleči za ušesa koga tirar a alg de la oreja, dar a alg un tirón de orejas
    (po)praskati se za ušesom rasgarse las orejas, (v zadregi) rascarse (perplejo) detrás de la oreja
    priti komu na ušesa llegar a oídos de alg
    povedati (prišepetati) komu kaj na uho decir (susurrar) a alg a/c al oído
    pridiqati gluhim ušesom predicar en desierto, dar música a un sordo
    na to uho ne slišim dobro no oigo bien de este oído
    do ušes tičati v dolgovih estar entrampado hasta las cejas
    zapiši si to za ušesa! ¡date por advertido! ¡quedas avisado!
    do ušes zardeti ponerse colorado como un tomate
    v ušesih mi zveni (šumi) me zumban los oídos
    v uho naj me to piše! fam de eso me río yo; me importa un pito eso
    v uho naj me on piše! no hago caso de él
  • uka|zati (-žem) ukazovati befehlen
    ukazati, naj kdo pride/ odide beordern
    ( herbeordern, herbeibeordern, hinbeordern)
  • ukázati ukazováti to order; to command; to give orders; to bid; to tell

    ukazali so nam, naj takoj krenemo na pot they ordered us to start at once
    ukazali so mu, naj pride they told him to come, arhaično they bade him come
    stori, kot ti je ukazano! do as you are told!
  • ukázati (ukážem) | ukazováti (-újem) perf., imperf.

    1. comandare, ordinare; ingiungere, intimare:
    ukazati in prepovedati ordinare e proibire
    ukazati umik ordinare la ritirata

    2. teh. comandare, dare il comando:
    ukazati računalniku, naj poišče potrebne podatke comandare al computer di trovare i dati richiesti

    3. comandare:
    srcu ne moreš ukazati, naj ljubi non puoi ordinare al cuore di amare

    4. star. (naročiti) ordinare
  • umréti to die, to pass away; to expire; to decease; to depart this life; to give up the ghost; to yield up one's breath, to breathe one's last; to close one's eyes; žargon to bite the dust; žargon to pop off, to kick the bucket, to push up the daisies; (evfemistično) to go West, to go the way of all flesh, to go to one's long rest

    umréti naravne smrti to die a natural death, to die in one's bed
    nasilne smrti umréti to die a violent death, to die with one's boots on, to die by violence
    umréti na grmadi zgodovina to die at the stake
    umréti na morišču to die on the scaffold
    umréti za jetiko to die of consumption
    umréti od lakote to die of hunger
    umréti od mraza to die of cold
    umréti za rakom to die of cancer
    umréti bedne smrti to die like a dog (ali the death of a dog)
    umréti v bedi to die destitute (ali a pauper)
    umréti od žalosti to die of grief
    umréti od lastne roke to die by one's own hand
    umréti sredi (aktivnega) dela to die in harness, to die in the shafts
    umréti junaške smrti to die a hero (ali a hero's death)
    hrabro umréti to die game (to the end)
    umréti od strahu to die of fright
    umrl je v najboljših letih he was taken in the prime of life
    mislil sem, da bom umrl od smeha I thought I would die laughing
    naj umrem, če je to res! I'll stake my life it isn't true (ali there isn't a word of truth in it)!
    umrl je kot berač he died a beggar
    naj na mestu umrem, če... I'll be damned if...
  • understand* [ʌndəstǽnd]

    1. prehodni glagol
    razumeti, umeti, pojmiti; razumeti se, spoznati se (how to nedoločnik kako...)
    uvideti, spoznati, izkusiti; smatrati, misliti, predpostaviti, podrazumeti

    2. neprehodni glagol
    razumeti, imeti razum; biti informiran
    zastarelo zvedeti, slišati

    to understand about s.th. biti informiran o čem
    to understand one another (each other) razumeti se med seboj (eden drugega), zlágati se, harmonirati
    to understand business razumeti se na posle
    he understands horses razume se, spozna se na konje
    he can't understand a joke on ne razume šale
    I understand from his manner vidim po njegovem vedenju
    I understand he died last week zvedel sem (slišal sem, slišim), da je umrl pretekli teden
    I understand that you spread these rumours slišim (slišal sem, pravijo), da vi širite te govorice
    am I to understand that this sum is meant to cover all expenses? naj razumem (naj to pomeni), da naj ta vsota krije vse stroške?
    do I (ali am I to) understand that you refuse? hočete s tem reči, da odklanjate?
    it is an understood thing that... samo po sebi se razume, da...
    that is understood to se razume samo po sebi
    to give s.o. to understand dati komu razumeti
    to make s.o. understand dati komu razumeti; razložiti komu
    to make o.s. understood in French sporazume(va)ti se v francoščini, znati toliko francosko, da se sporazumemo (s kom)
    it must be clearly understood that if you go, you go alone moramo si biti čisto na jasnem, da, če greste, greste sami
    what did you understand him to say? kako ste razumeli njegove besede?
  • urednik samostalnik
    (urejevalec besedil) ▸ szerkesztő
    športni urednik ▸ sportszerkesztő
    časopisni urednik ▸ újságszerkesztő
    radijski urednik ▸ rádiós szerkesztő
    urednik revije ▸ folyóirat-szerkesztő
    urednik časopisa ▸ újságszerkesztő
    urednik založbe ▸ kiadó szerkesztője
    urednik spletne strani ▸ weblapszerkesztő
    urednik oddaje ▸ műsorszerkesztő
    namestnik urednika ▸ szerkesztőhelyettes
    Potegovanje za televizijske pravice za prenos posameznih športov ali športnih dogodkov je le ena od obveznosti urednika športne redakcije pri nacionalni televiziji. ▸ Az egyéni sportok vagy sportesemények televíziós közvetítési jogainak megszerzése a nemzeti televízió sportszerkesztőjének egyik feladata.
    O tem, kaj naj bo objavljeno na prvi strani časopisa, odloča urednik. ▸ A szerkesztő dönt arról, hogy mit közölnek az újság címlapján.
    Povezane iztočnice: glavni urednik, kreativni urednik, odgovorni urednik, tehnični urednik
  • urge2 [ə:dž] prehodni glagol
    nagnati, naganjati, tirati; tiščati, pritiskati; siliti, nagovarjati, rotiti, urgirati; spodbosti; iznesti, predložiti (against proti)
    (npr. argumente), predočiti, navesti (kot vzrok); posebno naglasiti, poudariti; priporočiti, opomniti; pospešiti (tempo, delo)
    neprehodni glagol
    siliti, rotiti, trdovratno vztrajati (on pri)

    to urge a horse forward priganjati konja
    to urge the abolition of slavery z vso silo se zavzemati za odpravo sužnosti
    to urge necessity of immediate action poudarjati potrebo takojšnje akcije
    to urge one's way utreti si pot
    I urged him to aceept the offer silil sem ga, naj sprejme ponudbo
    I urged him not to undertake the business rotil sem ga, naj se ne loti tega posla
    he urged his inexperience izgovarjal se je s svojo neizkušenostjo
    he urged his men on priganjal je svoje može naprej
    his officers urged an immediate retreat njegovi častniki so svetovali takojšen umik
    the officer urged the need for haste častnik je izrecno (krepko) opominjal k naglici
  • use1 [ju:s] samostalnik
    raba, uporaba; uporabnost, korist(nost), prid; (poseben) namen, smoter; pripravnost; moč ali sposobnost uporabljati (kaj); navada, običaj, uzus; stalna ali ponovna uporaba; vaja; praksa; (pred)pravica uporabe (česa)
    pravno užitek; pravica, uživanje (posesti); dobiček
    cerkev obredi kake Cerkve, liturgija

    beyond all use čisto nenavaden
    in use v rabi
    of use uporaben, koristen
    of no use neuporaben, brezkoristen
    in common use v splošni rabi
    out of use ne v rabi, ne več uporaben
    fit for use uporaben
    with use s trajno rabo
    the Anglican use anglikanski obred
    value in use dejanska vrednost
    use and wont šege in navade
    according to his use and wont po njegovi (svoji) stari navadi
    directions (ali instructions) for use navodila za uporabo
    use makes perfect vaja naredi mojstra
    use is second nature stara navada je železna srajca
    once a use and ever a custum česar se je Janezek naučil, to Janez zna
    can I be of use? lahko (kaj) pomagam?
    is this of use to you? lahko to kaj porabite?
    crying is no use nima smisla jokati, zastonj je jokati
    it is (of) no use (running) brez koristi, zaman je (teči)
    what's the use (of it)? kakšen smisel naj (sploh) to ima?
    to be in daily use biti vsak dan v rabi
    to bring into use uporabiti
    to be out of use ne biti v rabi (v navadi)
    to come into use priti v splošno rabo
    to fall (ali to pass) out of use postati neuporaben, zastareti
    you will find these shoes of use in the mountains videli boste, da so ti čevlji zelo koristni v gorah
    everything has its use vsaka stvar je za kaj uporabna
    I have no use for it nimam kaj početi s tem
    I have no use for such people nimam nobenega smisla za take ljudi, ne cenim (ne potrebujem) takih ljudi
    have you lost the use of your tongue? si izgubil dar govora?
    he lost the use of his right eye ne vidi več na desno oko
    to make use of s.th. uporabiti (izkoristiti) kaj, posluževati se česa
    to make use of s.o.'s name sklicevati se na koga
    to put out of use vzeti iz obtoka (kovance itd.)
    to put to (good) use (dobro) uporabiti
  • utríp pulse; throb; beat

    priprava za merjenje utrípov pulsimeter
    število utrípov na minuto pulse rate
    meriti komu utríp to take (ali to feel) someone's pulse
    naj vam merim utríp! let me take (ali feel) your pulse!
  • ut-ut, adv. kakorkoli (kakor koli): Pl., immo hercle hoc quaeso, Syre, utut haec sunt facta, potius quam lites sequar Ter., non me hanc rem patri, utut erat gesta, indicasse! exorassem ut eam ducerem Ter., dicam: utut erat, mansum tamen oportuit Ter., sed utut est, indulge valetudini tuae Ci. ep., utut sit res Ci. naj že bo kakor koli, quae possint vel subiectivae vel declarativae adiungi, utut se habuerit assumptio M.
  • va [va] interjection prav! zaradi mene! velja!; familier no! pojdi!

    va pour mille francs, les voici! naj bo 1000 frankov, tu jih imaš!
    tu seras attrapé, va! ujeli (dobili) te bodo, boš videl!
  • vacō -āre -āvī -ātum (po kor. sor. z vānus)

    1. biti prazen, biti pust, biti prost, biti nezaseden, biti neobdelan, biti brez česa: Pl., Lucr., Q., Sen. ph., Sen. tr. idr., tota domus superior vacat Ci. ep., latissime vacare agros C. da so zemljišča neposeljena in neobdelana, vacantes forte balnearum fornaces T., saltūs longe lateque vacantes V., ostia pulverulenta vacant O. so brez vode, festus vacat pagus H. je praznično prazen, nullius philosophiae vacaret locus Ci. ne bi bil noben filozofski sistem brez zastopnika; z abl.: terra vacat humore Ci., ab ea parte, quae fere pedum trecentorum intervallo a fluminis circuitu vacabat Hirt. ki ga ni obtekala reka, hoste vacare domos V.; s praep.: haec loca a custodiā vacabant C.

    2. occ.
    a) biti izpraznjen, biti brez gospodarja (lastnika), biti nikogaršnji, ne biti v lasti (posesti) nikogar: cum agri … Gallici … aliquantum vacaret L., bona vacabunt Icti., bona vacantia Icti., populus vacantia teneret T. nikogaršnje blago, regnum vacans Iust., vacantem locum explere Sen. ph., cum locus (sc. praeturae) vacet Plin. iun.
    b) pt. pr. vacans (o ženskah) neomožena, neporočena: mulier Icti., meretrix Ps.-Q. (Decl.).

    3. metaf.
    a) biti prost česa, ne imeti česa, biti brez česa; z abl.: Lucr., Lucan., Q. idr., res publica pecuniā vacat L., vacat aetas nostra muneribus Ci., nox pudore vacat O., ora vacent epulis O. naj se vzdržujejo jedi, vacare curā et negotio Ci., omni culpā Ci., omni curatione rerum Ci., populo Ci. (iz)ogibati se, utrisque armis Ci. ne biti (ostati) na nobeni strani, morbo Cels., morbis Icti., mens vacans (brez) corpore Ci.; s praep.: Col., Sen. ph. idr., a metu et periculis L., ab omni concitatione animi Ci., a negotiis Ph., milites ab opere vacabant C., nullum tempus illi … a forensi dictione … vacabat Ci.
    b) occ. α) biti oproščen česa: muneribus Ci. davkov, militiae munere L., a muneribus, a tutelis Icti. β) imeti čas, utegniti; abs.: scribes aliquid, si vacabis Ci. ep., si vacas animo Ci., animus vacans O., si forte vacas, sequere et procul audi H., dum perago tecum pauca, … vaca O. vzemi si čas; occ. z dat. rei: imeti čas za kaj, posvetiti (posvečati) se čemu, ukvarjati se s čim, pečati se s čim, baviti se s čim: Sen. rh., Sen. ph., Plin. iun., Q., Vell., Val. Max., Mart., Suet. idr., ego vero philosophiae semper vaco Ci., studia, quibus vacant cives Ci., ille non vacasse sermoni suo regem causatus discessit Cu., clientium negotiis vacare T.; z dat. personae: Q., Plin. iun. idr., non vacare adire volentibus Sen. ph. obiskovalcev ne puščati k sebi; s praepo ad: non vaco ad istas ineptias Sen. ph.; pesn. z in z acc.: in nullum mea mens grande vacavit opus O.; z inf.: tu Tyrias acies … vacasti sternere Stat.
    c) impers. vacat na voljo je, na izvolji je, na razpolago je, dano (dopuščeno, dovoljeno) je komu, čas je; abs.: dum vacat O., si vacet Q. ali si vacat Iuv. v prostih urah, v prostem času; z inf.: Plin. iun., Q. idr., hactenus indulsisse vacat V., si vacet annales nostrorum audire laborum V.; z dat. personae: Q. idr., quo magis te, cui vacat, hortor Plin. iun., tandem curare corpus … amicis vacavit Cu. prijatelji so utegnili, nam vacat exiguis rebus adesse Iovi O., nec praebere vacet tibi cantibus aures O.
    d) biti ali ležati ali ostati nerabljen, ne(u)porabljen, biti na razpolago, biti na voljo: pecunia vacabit pupillo Icti., litora iure gentium omnibus vacant Icti.; tudi = biti namenjen čemu, za kaj: balneum usibus dominicis vacare Icti., stabulum iumentis et carrucis vacans Icti. Od tod adj. pt. pr. vacāns -antis odvečen, nepotreben, preveč: vacantia ac non necessaria excidere Gell.; adv. vacanter po nepotrebnem: sidera lambit, vacanter hoc etiam … 'accumulavit et inaniter Gell.

    Opomba: Napačne obl. vacuit (pf.) Tert., vacuerat Aug., Tert., vacuisset Tert., vacuisse Aug. — V starejši ali vulg. lat. se je pisalo in govorilo tudi voco; od tod besedna igra: fac habeant linguam tuae aedes. Quid ita? Quom veniam, ut vocent (= klicati in biti prazen) Pl.
  • vadimōnium -iī, n (vas, vadis)

    1. dajanje poroštva (jamstva, zagotovila, garancije), porokovanje (z jamstvom), jamčenje, garantiranje, zagotovitev, zagotavljanje, da bo kdo prišel določenega dne pred sodišče ali pa vsaj poslal pooblaščenca: Pl., Ca. ap. Gell., Varr., Val. Max., Iuv. idr., Romam vadimonii causā venire Ci., sine vadimonio disceditur Ci., vadimonium concipere Ci. spisati, facere Ci. dati (dajati) poroštvo, vadimonium ei imponere N. prisiliti koga k porokovanju, prignati koga k porokovanju, res esse in vadimonium coepit Ci. prišlo je do porokovanja, dali so si medsebojno poroštvo, eo vadimonia fieri L. tjakaj (da) naj se dajo poroštva, tam (da) naj poteka pravda, vadimonium missum facere Ci. odpustiti, est mihi vadimonium cum aliquo Ci. obvezan sem do koga v porokovanje.

    2. meton.
    a) prihod pred sodnika: vadimonium promittere Ci. obljubiti priti pred sodnika, obljubiti udeležiti se sodne razprave.
    b) določeni dan, rok, datum, termin, nárok sodne razprave: vadimonia constituta Ci., vadimonium obire Ci., Plin. iun., P. F. ali venire ad vadimonium Ci. držati se roka, priti k sodni razpravi, naspr. v. deserere N., Ci. ne držati se roka, ne priti na sodno razpravo (obravnavo), vadimonium sistere Ca. ap. Gell., N., Ci. priti pred sodnika ob določenem roku; metaf.: tibi amatorem vadimonio sistam Ap. postavim po danem poroštvu ob roku pred sodnika, ut tu es, qui me convadatus es Veneriis vadimoniis? Pl. ki me ob roku poziva (kliče) pred Venero?
  • vadum -ī, n (vādere)

    1. plitvina, plitev (plitek) (pre)del, pregazišče, prebrodišče, brod: Acc. ap. Varr., Cels., Pr., Lucr., Plin., T. idr., exercitum vado ali vadis repertis partem suarum copiarum transducere C., Rhodanus nonnullis locis vado transitur C. Rodan je na nekaterih mestih moč prebresti (se da prebresti, je prebrodljiv), carinae planiores, quo facilius vada excipere possent C., ventus nudaverat vada L., Nessus scitus vadorum O. brodnik, prevoznik, vadum eum destituit L. zgrešil je pregaz pod nogami = izgubil je dno (tla) pod nogami; pren.: omnis res est in vado Ter. ali iam esse in vado salutis res videtur Pl. na varnem, v zavetju, cera tentet vadum O. = pismo naj si skuša pridobiti pristop.

    2. pesn.
    a) plitva (plitka) voda (vodnjaka): aper vadum turbaverat Ph., vulpes hircum reliquit haerentem vado Ph.
    b) sploh voda, v pl. vodovje, reka, vodotok, tok, morje: Cat., Sen. tr. idr., longa sulcant vada salsa carinis V., rates transiliunt vada H., imis stagna refusa vadis V.; occ.: undae vada nota secantes O. (rečno) strugo.

    3. dno, tla (vode), globina: recentia cadavera ad vadum labi Plin. Soobl. vadus -ī, m: Varr. ap. Serv., S. fr., Mel.