Franja

dissipare

A) v. tr. (pres. dissipo)

1. razpršiti; razgnati:
dissipare i dubbi razpršiti dvome

2. (sprecare, dilapidare) zapraviti, zapravljati:
dissipare il tempo, il patrimonio zapraviti čas, premoženje

B) ➞ dissiparsi v. rifl. (pres. mi dissipo) izginiti

dissociare

A) v. tr. (pres. dissōcio)

1. ločiti, ločevati; razdružiti, razdruževati

2. kem. razstaviti, razstavljati

B) ➞ dissociarsi v. rifl. (pres. mi dissōcio) pren. ne se pridružiti, pridruževati; zavrniti, zavračati:
mi dissocio dalla sua decisione ne pridružujem se vaši odločitvi

dissōlvere^*

A) v. tr. (pres. dissōlvo)

1. raztopiti, raztapljati

2. razdružiti, razdruževati; razkrojiti, razkrajati

3. razkaditi, razpršiti, razgnati:
dissolvere la nebbia razpršiti meglo
dissolvere i dubbi razkaditi dvome

B) ➞ dissōlversi v. rifl. (pres. mi dissōlvo)

1. raztopiti se

2. razdružiti, razdruževati se

3. razkrojiti se; razkaditi se, razpršiti se, razbliniti se (tudi pren.)

dissolvō -ere -solvī -solūtum

1. narazen spraviti (spravljati), kar je bilo zvezano (spojeno), razvez(ov)ati, odvez(ov)ati, razstaviti (razstavljati): scopas (gl. scōpae) Ci., clipeum Ci., arborum radices Varr., contextum, nodos omnes Lucr., animam Lucr. umreti, pontem N. podreti, navigium Ci. ep., navem Ph., stamnina Tib., monumenta Sen. tr. ali ilia risu Petr. razgnati, pinūs lamnā Val. Fl. razpiliti = razžagati, simulacrum Iovis Suet. s podstavka sneti, dissolutis membris insistere non potuit T. ker je imela ude spahnjene; pesn. z vokalnim u: (puppes) né temere ín mediís dissoluántur aquís O. da ne razpadejo; occ.
a) razstaviti = raztopiti (raztapljati), topiti: nubes, nubila solis calore, aes Lucr., resinam oleo Plin., fel aquā dissolutum Plin., stomachum d. Plin. povzročiti drisko.
b) kaj hudega pregnati, razbliniti: inflationes, dolorem capitis Plin.; pren.
a) ret. (periode, sestavke, verze idr.) razvez(ov)ati, razstaviti (razstavljati), brez zveze pustiti (puščati): orationem Ci., bene structum collocationem permutatione verborum Ci., versum H., argumenta Q.
b) (kako vprašanje, problem idr.) (raz)rešiti: captiosas interrogationes Ci., non poterit ratio dissolvere causam, cur … Lucr.

2. pren.
a) oprostiti, rešiti (opravkov, sitnosti): dissolvi me Ter., dissolve me Pl. odpravi me = povej mi, dissolvere pro sua parte (sc. se) Ci. pobotati (spraviti) se.
b) odpraviti (odpravljati), razveljaviti (razveljavljati), ukiniti (ukinjati), uničiti (uničevati), ugonobiti (ugonabljati): d. iura, iudicia, acta Caesaris, interdictum Ci., omnes leges Caesaris hac lege dissolvuntur Ci., d. amicitiam Ci. ali societatem N. razdreti, in dissolvenda severitate Ci., d. disciplinam severitatemque Auct. b. Alx., regia potestate dissoluta N., aetas … disturbans dissolvensque Lucr., eam (sc. mortem) cuncta mortalium mala dissolvere S., d. religiones, rem publicam L., imperium L. konzulsko oblast, neque … dissoluta quae Augustus voluisset T., d. leges, corpus Achaeorum Iust.; z acc. personae: senectus plerosque dissolvit T. oslabi.
c) ovreči, izpodbi(ja)ti, pobi(ja)ti: Erucii criminatio dissoluta est Ci., criminibus omnibus dissolutis Ci., utrumque dissolvitur Ci. se da ovreči, d. controversiam controversiā Corn., contra dicta d., dissolvitur varie, interim per partes dissolvitur Q., d. obiecta T.
č) occ. (po)plačati ([po]plačevati), izplač(ev)ati: qui dissolverem, quae debeo Ter., d. aes alienum Ci., neque quicquam (pecuniae publicae) ulli d. civitati Ci., ceteris … hoc nomen (dolg), quod urget, … dissolvere Ci., d. poenam, damna Ci., pecuniam pro his rebus dissolvit C., pristina vota novo munere dissolvo Cat.; abs.: non d., d. pro sua parte Ci., Scapulis difficiliore condicione dissolvit Ci.; med. (dvoumno): qui magno in aere alieno maiores etiam possessiones habent, quarum amore adducti dissolvi nullo modo possunt Ci. se nikakor ne morejo ločiti od posestev (= z njimi dolgove poplačati). — Adj. pt. pf. dissolūtus 3, adv. -ē

I. nezvezan, razpadel: Pl., navigium Ci. razpokano, stomachus Plin. oslabel, mlahav. — Sicer

II. le pren. „nezvezan“ =

1. ret. nepravilno zvezan: alterum nimis est vinctum, … alterum nimis dissolutum Ci., dissoluta oratio Q., nimis dissolutum genus orationis Ci., cum demptis coniunctionibus dissolute plura dicuntur Ci. brezvezno; od tod subst. dissolūtum -ī, n kot govorna podoba = ἀσύνδετον, brezvezje: Corn., contrarium et dissolutum Ci., Q.

2. nemaren, malomaren, brezbrižen, neskrben, nesamozavesten: animus, iudicium Ci., pater tam neglegens et dissolutus Ci., cupio in tantis rei publicae periculis me non dissolutum videri Ci., maluit crudelis quam dissolutus esse Ci., exstant libelli multo dissolutiores ipsis actionibus Sen. rh., dissolute factum Ci., minus severe (res confecta est) quam decuit, non tamen omnio dissolute Ci., dissolute decumas vendidisti (si dal v zakup) Ci.

3. lahkomiseln, nepremišljen, zanikrn, malopriden, prešeren, razuzdan, nesramen, razpuščen: filius, consilia Ci., liberalitas dissolutior, omnium hominum dissolutissimus Ci., (Alcibiades) luxuriosus, dissolutus … reperiebatur N., dissoluti mores Ph., dissoluta comitas Q., reprehensio dissoluti Q., dissoluta luxu mens T., non dissoluta clementia Plin. iun. ne lahkomiselna, adeo dissoluti Amm., dissolute scribere Ci. ep., dissolute hilaris Aug. prešerno; est dissoluti z inf. = lastnost lahkomiselneža (znamenje popolne lahkomiselnosti) je: Ci. (De offic. I, 28, 99).

distaccare

A) v. tr. (pres. distacco)

1. odtrgati; oddeliti, oddeljevati; oddvojiti, oddvajati

2. ločiti, ločevati; razdružiti, razdruževati

3. voj. detaširati; oddeliti; premestiti, premeščati; ekst. prestaviti:
distaccare un impiegato presso un altro ufficio premestiti uslužbenca v drugo pisarno

4. šport pridobiti si prednost pred nasprotniki, pustiti zasledovalce daleč za sabo

B) ➞ distaccarsi v. rifl. (pres. mi distacco)

1. ločiti, ločevati se; oddaljiti se

2. pren. odtujiti, odtujevati se

3. pren. (emergere) odlikovati se; izstopati, razlikovati se; biti nad:
distaccarsi dalla media izstopati od povprečja

distēndere^*

A) v. tr. (pres. distēndo)

1. popustiti, popuščati; pren. sprostiti, sproščati:
una musica che distende i nervi glasba, ki sprošča

2. razgrniti, razgrinjati; raztegniti, raztezati:
distendere un lenzuolo ad asciugare dati sušiti rjuho
distendere il colore su qcs. tenko prebarvati kaj

3. (coricare) položiti, polagati:
distendere un malato sul letto položiti bolnika na posteljo

B) ➞ distēndersi v. rifl. (pres. mi distēndo)

1. sprostiti, sproščati se

2. leči, uleči se

3. razprostirati se

4. (dilungarsi) na dolgo in široko se razpisati, razgovoriti se:
distendersi su un argomento na široko se razgovoriti o temi

distinguere^*

A) v. tr. (pres. distinguo)

1. razločiti, razločevati

2. ločiti, ločevati; razlikovati

3. deliti

4. odlikovati

B) ➞ distinguersi v. rifl. (pres. mi distinguo)

1. razlikovati se

2. odlikovati se

distōgliere^*

A) v. tr. (pres. distōlgo) odvrniti, odvračati (tudi pren.):
distogliere qcn. da un proposito odvrniti koga od namere

B) ➞ distōgliersi v. rifl. (pres. mi distōlgo) odvrniti, odvračati se; ločiti, ločevati se; oddaljiti, oddaljevati se; raztresti se:
distogliersi dallo studio zanemariti študij

distōrcere^*

A) v. tr. (pres. distōrco)

1. zviti, zvijati; kriviti

2. pren. popačiti; izkriviti

3. fiz. popačiti, deformirati

B) ➞ distōrcersi v. rifl. (pres. mi distōrco) zvijati se

distrarre^*

A) v. tr. (pres. distraggo)

1. premestiti, premeščati

2. odtegniti, odtegovati (v druge namene); poneveriti, poneverjati:
distrarre una somma dal bilancio poneveriti vsoto iz proračuna

3. pren. odvrniti, odvračati; zmesti, raztresti; dekoncentrirati

4. razvedriti, zabavati

B) ➞ distrarsi v. rifl. (pres. mi distraggo)

1. raztresti se

2. razvedriti se, zabavati se

districare

A) v. tr. (pres. districo)

1. odmotati, razplesti

2. pren. razjasniti; razrešiti:
districare una situazione difficile razrešiti zapleten položaj

B) ➞ districarsi v. rifl. (pres. mi districo)

1. odmotati se

2. pren. znajti se, izmotati se

distruggere^*

A) v. tr. (pres. distruggo) rušiti; uničiti, uničevati; razdejati

B) ➞ distruggersi v. rifl. (pres. mi distruggo)

1. uničiti se, ugonobiti se:
si distrugge col bere uničuje se s pijačo

2. razkrojiti, razkrajati se

3. pren. propasti, propadati

disturbare

A) v. tr. (pres. disturbo) motiti; vznemiriti, vznemirjati:
disturbare la quiete con rumori motiti tišino s hrupom
si prega di non disturbare ne moti!
disturbare una persona per un nonnulla koga vznemirjati za prazen nič
disturbo? (vljudnostna fraza) smem?, je dovoljeno?
disturbare l'azione del nemico voj. motiti sovražno akcijo

B) ➞ disturbarsi v. rifl. (pres. mi disturbo) motiti se; vznemiriti, vznemirjati se:
non si disturbi! ne dajte se motiti!

disumanizzare

A) v. tr. (pres. disumanizzo) dehumanizirati, odvzeti človeške vrednote; razčlovečiti

B) ➞ disumanizzarsi v. rifl. (pres. mi disumanizzo) razčlovečiti se, dehumanizirati se

disunire

A) v. tr. (pres. disunisco) ločiti, ločevati; razdružiti, razdruževati

B) ➞ disunirsi v. rifl. (pres. mi disunisco) ločiti, ločevati se; raziti, razhajati se

dišáti to give off a pleasant scent; to be fragrant (ali scented ali perfumed); to smell sweet

dišáti po to smell of
dišáti po govedini to taste of beef
dišáti po vinu to smell (ali to taste) of wine
jed mi ne diši I'm not enjoying my food
njegova opazka diši po zavisti (po ljubosumnosti) his remark smacks of envy (of jealousy)
moj predlog mu ni dišal he did not relish my proposal
resen študij mu ne diši he has no relish for hard study
vrtnice lepo dišijo roses smell sweet

dišáti sentir, avoir un parfum, répandre (dégager, exhaler) une odeur, fleurer quelque chose; être au goût de, plaire à

dobro (slabo) dišati sentir bon (mauvais)
po plinu diši ça sent le gaz
po prismojenem dišati avoir un goût de brûlé, sentir le brûlé
to mi diši c'est de (ali à) mon goût, cela me plaît
nič mi ne diši je ne trouve goût à rien, je n'ai aucun appétit
to vino mi (izredno) diši je trouve ce vin bon (excellent)

dišáti oler

dišati po vinu oler a vino
prijetno dišati oler bien; tener buen olor (ali aroma); despedir (un) olor agradable
neprijetno dišati oler mal
to diši po izdajstvu eso huele a traición
vino mi diši el vino me gusta
nič mi ne diši no tengo apetito

divagare

A) v. intr. (pres. divago) pren. kreniti vstran; oddaljiti, oddaljevati se:
divagare dall'argomento oddaljiti se od teme

B) ➞ divagarsi v. rifl. (pres. mi divago) razvedriti, razstresti se; zabavati se

divaricare

A) v. tr. (pres. divarico) razkrečiti; razmakniti, razširiti (tudi pren.):
divaricare le gambe razkrečiti noge

B) ➞ divaricarsi v. rifl. (pres. mi divarico) razhajati se, odmikati se; divergirati